RE: mail po katerem me je skoraj kap (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


Anonimen -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (16.6.2010 21:02:15)

IZVIRNO SPOROČILO: Taddy78

Ankica, saj ona ni nikjer napisala da je z njene strani nezaželen.



Tudi nisem mislila, da je z njene strani nezaželen.
Zanima me, kako ta fant dojema vse skupaj. Lahko nekdo dela tako, pa bo drugi dojemal stvari povsem drugače. Lahko imaš nekoga npr. rad in misliš, da drugi to ve in čusti, dejansko pa se drugi čuti zapostavljeno, ker mu tega prvi nikoli ne pove (to je očitno zelo pogosto, glede na debate na DIPO - relacija mož-žena [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]). Lahko ima prvi drugega najrajši na svetu in mu pomeni vse ter meni, da mu to dokazuje vsakodnevno z jutranjo kavico v postelji, pa drugi meni, da mu je samoumeven, ker noče kavice, ampak bi rad romantično večerjo. Mogoče eden misli, da drugemu postavlja meje zaradi discipliniranja, a druga stran vidi samo in zgolj kritiko, ker dobre strani (pohvala) niso izpostavljene v taki meri kot graja... Upam, da razumeš, kaj hočem povedat.




pelin -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (16.6.2010 21:09:44)

Uli555 men osebno se zdiš zelo razumna in realna ženska, z glavo in srcem  na pravem mestu...Upam le da boš dovolj vztrajna, da ne boš kar popustila  in klonila brez pogovora s partnerjem in fantom ( pa tudi mamici ne bi škodilo , če bi bila zraven). Trenutna situacija se mi zdi daleč najmanj fer do tebe, še posebej, ker jo urejajo osebe, ki jim očitno situacija dalnoročno gledano ni preveč jasna.
Res je, da se ti tudi fant lahko smili, vendar bo moral v svojem odnosu do tebe predvsem, marsikaj spremeniti in popraviti. Da Kalbo, bogi je, bogi, vendar ne toliko zato, ker ga nihče ne mara ( kar očitno sploh ni res,saj se za boljše odnose trudijo vsi samo pubertetnik ne!) ampak zato, ker se mu ne da potruditi, da bi se dalo malo lažje živet z njim. Seveda je govora o pubertetniku, ki kao ne ve kje se ga glava drži, vendar je to vseeno človek, ki je bližje odraslemu, kot nek petletnik. Tudi sama imam možnost vsakodnevno opazovat zgodnje  pubertetniške izpade pri svoji hčeri in njenih prijateljicah, pa tudi nečaka v teh norih letih, se rada marsikakšne počitnice priselita k nam. Te otroke je hočeš nočeš treba tretirati skoraj kot odrasle, saj si zelo radi pripisujejo takšne pravice. Žal pa jih je potrebno vsakodnevno spomniti tudi na njihove dolžnosti in dane  obljube, saj imajo bolezensko kratkoročen spomin. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]Oziroma, takoj ugotovijo, kdo je tisti zateženi faktor pri hiši in kdo jim da preveč dihat.
Skratka, jaz osebno si ne bi preveč želela dobit v svojo družino pubertetnika, ki bi že naprej vedel, da me ne bo potrebno upoštevat, ker mu oče daje potuho. Fantu je potrebno definitivno odpret oči in mu v praksi (mogoče z zaposlitvami, ko je na obisku, z vstrajanjem pri nekih pravilih, z vcepljanjem nekega spoštovanja do ljudi v njegovo glavo...)strogo prikazat kakšno naj bi bilo njegovo življenje pri vas.To ,da ga bo potrebno preseliti k vam, mu jaz ne bi hotela pokazat kot neko nagrado, temveč prej kot kazen. Kar tudi v resnici je! Fant imas očitne disciplinske in socialne težave, ki se niso pojavile kar čez noč. Seveda verjamem, da mu ni z rožicami postlano, vendar pri očetu očitno ne išče neko zatočišče in toplo zavetje, temveč prostor, kjer bi lahko nemoteno počel stvari, ki mu jih doma ne pustijo ( lenaril, bil nezainteresiran za šolo, se  nekulturno in nespoštljivo vedel do sočloveka...). Skratka, če bi bila za njegovo selitev kriva močna želja po nekem zavetju in prijaznem domu, bi se potrudil, da bi bil njegov odnos do očetove partnerice in tudi očeta spoštljivejši in prijaznejši. Vse to tudi pubertetniki znajo, saj konec koncev niso retardirani, ampak le v dobi odraščanja.
Seveda pa prej en krepak , odkrit in pošten pogovor s partnerjem. Če se v prvi vrsti ne bo spremenil tvoj partner oz. njegov odnos do tebe, boš v svoji hiši še zelo boga.  




Misek -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (16.6.2010 21:16:23)

IZVIRNO SPOROČILO: pelin

Uli555 men osebno se zdiš zelo razumna in realna ženska, z glavo in srcem  na pravem mestu...Upam le da boš dovolj vztrajna, da ne boš kar popustila  in klonila brez pogovora s partnerjem in fantom ( pa tudi mamici ne bi škodilo , če bi bila zraven). Trenutna situacija se mi zdi daleč najmanj fer do tebe, še posebej, ker jo urejajo osebe, ki jim očitno situacija dalnoročno gledano ni preveč jasna.
Res je, da se ti tudi fant lahko smili, vendar bo moral v svojem odnosu do tebe predvsem, marsikaj spremeniti in popraviti. Da Kalbo, bogi je, bogi, vendar ne toliko zato, ker ga nihče ne mara ( kar očitno sploh ni res,saj se za boljše odnose trudijo vsi samo pubertetnik ne!) ampak zato, ker se mu ne da potruditi, da bi se dalo malo lažje živet z njim. Seveda je govora o pubertetniku, ki kao ne ve kje se ga glava drži, vendar je to vseeno človek, ki je bližje odraslemu, kot nek petletnik. Tudi sama imam možnost vsakodnevno opazovat zgodnje  pubertetniške izpade pri svoji hčeri in njenih prijateljicah, pa tudi nečaka v teh norih letih, se rada marsikakšne počitnice priselita k nam. Te otroke je hočeš nočeš treba tretirati skoraj kot odrasle, saj si zelo radi pripisujejo takšne pravice. Žal pa jih je potrebno vsakodnevno spomniti tudi na njihove dolžnosti in dane  obljube, saj imajo bolezensko kratkoročen spomin. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Oziroma, takoj ugotovijo, kdo je tisti zateženi faktor pri hiši in kdo jim da preveč dihat.
Skratka, jaz osebno si ne bi preveč želela dobit v svojo družino pubertetnika, ki bi že naprej vedel, da me ne bo potrebno upoštevat, ker mu oče daje potuho. Fantu je potrebno definitivno odpret oči in mu v praksi (mogoče z zaposlitvami, ko je na obisku, z vstrajanjem pri nekih pravilih, z vcepljanjem nekega spoštovanja do ljudi v njegovo glavo...)strogo prikazat kakšno naj bi bilo njegovo življenje pri vas.To ,da ga bo potrebno preseliti k vam, mu jaz ne bi hotela pokazat kot neko nagrado, temveč prej kot kazen. Kar tudi v resnici je! Fant imas očitne disciplinske in socialne težave, ki se niso pojavile kar čez noč. Seveda verjamem, da mu ni z rožicami postlano, vendar pri očetu očitno ne išče neko zatočišče in toplo zavetje, temveč prostor, kjer bi lahko nemoteno počel stvari, ki mu jih doma ne pustijo ( lenaril, bil nezainteresiran za šolo, se  nekulturno in nespoštljivo vedel do sočloveka...). Skratka, če bi bila za njegovo selitev kriva močna želja po nekem zavetju in prijaznem domu, bi se potrudil, da bi bil njegov odnos do očetove partnerice in tudi očeta spoštljivejši in prijaznejši. Vse to tudi pubertetniki znajo, saj konec koncev niso retardirani, ampak le v dobi odraščanja.
Seveda pa prej en krepak , odkrit in pošten pogovor s partnerjem. Če se v prvi vrsti ne bo spremenil tvoj partner oz. njegov odnos do tebe, boš v svoji hiši še zelo boga.  



Se strinjam podolgem in pocez [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley4.gif[/image]




pelin -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (16.6.2010 21:25:39)

Hej halo, tisto o odgovornosti in skrbi, kako bo najstnik funkcioniral štekam, ostalega pa ne. V trebuhu imaš dojenčka in ne space shutle. Če se ti iz minute v minuto bolj zavedaš, da moraš poskrbet za svojega otroka, se prosim poleg zavedaj, da mora tvoj partner poskrbet za dva otroka, al ga naj po tvojem kar zbriše?
Saj iz posta v post bolj vem, kam krava rep moli. Tebi in decu od mame tega ubogega najstnika je on odveč in bi se ga oba rada znebila. Fino in fajn res.

_________
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: uli555

ja tudi ta majhnost prostora se mi zdi zelo moteča. Ker vsak, prav vsak rabi neko svojo zasebnost. Tako fant, kakor midva, kakor dojenček med dojenjem. Ker je zaradi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  treba še dnevno (lahko bi jo sicer predelali v fantovsko sobo, samo potem nimamo nobenega prostora za čez dan bit, spalnica je namreč dostopna po strmih stopnicah in rahlo neugodna za se z otrokom nenehno gor in dol sprehajat) finiširat bi bila trenutno izdelava nove mansardne sobe tako časovno kakor finančno nemogoča. Prej sem se pogovarjala s prijateljico, ki ima leto dni starega otročka. Pa je imela pomoč mame in tašče, pa mi je rekla da ji ob dojenju previjanju ni ostalo nič časa za kaj drugega. Se mi zdi brez pomoči praktično nemogoče izvesti vse te stvari, poleg pa še kuhat, prat in vse ostalo. Morda se sliši grdo, morda celo egoistično a iz minute v minuto se bolj zavedam da sem dolžna predvsem za tega otročka poskrbet, in konec koncev tudi zase. Ker vse ostalo ni tako "nujno" kakor da ta [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  dobi potrebno nego in mamico, ki bo imela čas da se z njim ukvarja. Tisti prvi tedni, prvi stiki mi bodo dani le enkrat. Če se ne bo dalo zmeniti tako da nama bo z [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  dan potreben čas da se uvedeva, da imava minimalne pogoje zasebnosti in s strani parnerja tudi zame minimalno pomoč bom za mesec ali dva odšla k mami. Ker bom tam imela definitivno več pomoči in časa da ga res [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  posvetim. Partner pa naj medtem sam ugotovi da starševstvo za vikend ni enako starševstvu za vsak dan. Upam sicer da se bo našla kakšna druga rešitev (meni osebno bi bil najbolj ugoden nek časovni kompromis, da se stvari uredijo - se uredi za otroka soba, se uvede v nov red  za[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] , se jaz spravim k sebi in predvsem imamo vsi čas da se na ta korak pripravimo).


Hej halo, tisto o odgovornosti in skrbi, kako bo najstnik funkcioniral štekam, ostalega pa ne. V trebuhu imaš dojenčka in ne space shutle. Če se ti iz minute v minuto bolj zavedaš, da moraš poskrbet za svojega otroka, se prosim poleg zavedaj, da mora tvoj partner poskrbet za dva otroka, al ga naj po tvojem kar zbriše?
Saj iz posta v post bolj vem, kam krava rep moli. Tebi in decu od mame tega ubogega najstnika je on odveč in bi se ga oba rada znebila. Fino in fajn res.

Od kdaj pa ti vse tako narobe razumeš?![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image]
Saj avtorica nima nič proti , da njen lubi poskrbi za svojega otroka...ampak ravno obratno!! Prav to hoče od njega, da on malo bolj skrbi zanj in ne prelaga skrbi, odgovornosti in še kaj le na njena pleča.
Pa še to...ko sta ga imela pri sebi čez vikend in počitnice še zdaleč ni bilo vse super in" fino in fajn", (kot praviš ti) kar je tudi že povedala. Večinoma ga je ona zabavala, pedenala in se trudila okrog njega, ker je baje njegov tako skrbni očka velikokrat cele dneve delal. No, pa tudi, ko je bil doma, se ni kaj prida obnesel, ker jo je v prisotnosti fanta fino pohodil in dal v nič!




pelin -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (16.6.2010 21:40:09)

Tipično obnašanje 14 letnika, ki se išče, ki išče meje, pravila, njegovi starši mu jih pa iz neke slabe vesti ne znajo dati. Na žalost tvoj dec ne pozna svojih dolžnosti do svojega sina. Lepo jima razloži, predvsem tvojemu decu, da selitev je možna, vendar to ne bodo vikendi, kot do sedaj, ampak polno vzgajanje 14 letnega fanta, ki odrašča in da če pričakuje, da boš fanta sprejela kot za svojega, te bo moral upoštevati.

Žal si si izbrala totalno neodraslega očeta za svojega še nerojenega otroka in zdaj žanješ sadove njegove neodgovornosti. Nujno je, če hočete spraviti tega fanta na prava pota, da vsi skupaj poprimete. Nujno je, da s tvojim decom sodelujeta, v kolikor ne bosta ne vidim svetle prihodnosti ne za vaju, ne za oba otroka malega in velikega.

_____________________________
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo



No sej tole je pa že dosti bolj tebi podobno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]...podpis.




ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (16.6.2010 23:29:25)

Strinjam se s teboj Ronja v vsem razen v citiranem. Obcutek imam (nobenega argumenta), da je v vprasanju najbolj relacija otrok - mamin novi partner. mama pa popusca ker ne ve kaj bi. Selitev se mi ne zdi smiselna zaradi vec vzrokov:
Tezave je otrok "pridobil" pri materi in ocuhu. Tam ih mora resevat. Nova okolica ne more resevati tezave nastale med drugimi ljudmi v drugih okoliščinah z drugimi relacijami.
Dajanju otroku potuho, da bo lahko sel k ocku zivet mu samo daje voljo in moc, da je nemogoc - saj bolj bo nemogoc, prej bo sel k ocku......

Mišek, strinjam se s tabo, da bi bilo za otroka najboljše, če bi probleme uredili doma, da si ga ne bi podajali nikamor in bi mu nudili zadostno oporo, da bi lahko drugače izrazil to, kar ga muči. Vendar žal ni tako in poizkušam delat s tem, kar uli pač ima... In to je moškega, ki si želi imet sina pri sebi... Tudi se mi ne zdi fer, da bi mu to prepovedala, se mi pa zdi edino pametno, da to naredijo postopoma in z razmislekom, uredijo prostor in misli, šolo (kam bo hodil, itd...) in da pristane na to pod pogojem, da grejo na terapijo, ker jo bodo vsi rabili.

jaz sem mnenja, da je take stvari treba prej razpucat pri sebi, preden se spuščaš v zvezo z nekom, ki ima otroke od prej. ker ni sam tko, otrok je pri mami, kak vikend bo tu, se bomo mel fajn in bla bla bla. ko je enkrat otrok, vedno obstaja tud takale varianta. kaj pa če bi se mami kaj zgodilo? valjda bi šel otrok k očetu, naporen gor ali dol, kle ni dileme.


Joj, punce, (ulla, tebe citiram, ker si pač spet isto potegnila, nisi edina s to idejo), ampak to res ni isto! Lejte: midva imava nečaka, katerima sva edina stric in teta in če se njunim staršem (bognedaj) kaj zgodi, bova jasno vzela ta dva otroka k sebi in bova skrbela zanju, ko da sta najina in ju bova imela rada in bomo nekaj scumprali in se zgužvali, dokler ne najdemo večjega stanovanja, ampak gotovo bi ju vzela, ne bi ju na cesti pustila! Jasno!
Vseeno se pa ne počutim čisto nič odgovorna za njuno šolo (ko bosta pač šla v šolo) ali za njuno težavno obnašanje, recimo ali karkolipač bi se lahko našlo, dokler so njuni starši živi. Dotlej so za to odgovorni oni! Čeprav bi ju v primeru smrti vzela midva! In bila potem midva odgovorna, jasno.

Sam zelo razumem njene bojazni, sam draga ronja, tole, kar si napisala pa žal ni res. To je tudi njena odgovornost, ki jo je sprejela v trenutku, ko se je zapletla z moškim ki ima otroke in tega se večina žensk, ki se spustijo v to ne zaveda in tale fant, ki je v najtežjih letih svojega življenja je sedaj spremenjen v žogico, ki si jo podajajo gor in dol. Se pa strinjam z delom ko praviš, da sta v prvi vrsti odgovorna zanj njegova starša. Prva napaka je bla itak to, da se je oče odselil 300 km stran od svojega sina. Najlažje se je pobrat, zamižat, pozabit in kao zaživet na novo. Vikendi in počitnice niso vse.


Kalbo, ona je odgovorna, da skrbi zanj, ko je pri njima, ampak mislim, da ni odgovorna za njegovo vzgojo, za to, ali bo zdelal šolo, za njegovo obnašanje, da ga spravjo nazaj na normalo,.... Saj ti povsod vsi psihologi pišejo, da novi partnerji ne smejo igrat mam in očetov, amapk morajo bit bolj prijatelji - in ti ne vzgajajo. Da vzgajata še vedno mama in oče... In če tu oče ne bi vzgajal, bo ta fant spet kratko potegnil!
Pa pišem to čisto neobremenjeno, v moji družini ni nobenih takih primerov (ok, zdaj ko smo odrasli, sta si oba starša našla partnerje z otroki, samo to je res drug primer, mene noben več ne vzgaja - razen tamalih, hehe[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]), niti se še nikoli nisem zaljubila v kakega poročenega/vezanega/moškega z otroki... Samo si predstavljam, da pač ni tako izi, kot zgleda.

Pa mislim, da ne gre za to, da je to otrok druge ženske, amapk gre za to, da s tem otrokom ni živela - ne more ga imet rada kot svojega, no! to je nerealno zahtevat! To je nemogoče! Vsakega imaš lahko rad kot svojega, če z njim živiš od začetka (ali pa vsaj dlje časa )- saj takrat je tvoj! če pa ga vidiš 26 vikendov na leto in 2x po 1 ali 2 tedna za počitnice in te takrat ignorira, pa težko nek odnos vzpostaviš s tako velikim otrokom na silo - ne padajo več na take fore kot tamali, se mizdi, njih se da lažje "okrog prenest"...

Pomoje se niti fant niti oče ne zavedata, v kaj se pravzaprav spuščata.

Zelo podpišem! Ampak se mi zdi, da če bo uli igrala mamo in fantu težila, oče pa bo še naprej njegov kompanjon, ne bojo čisto nič rešili...




ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 0:14:12)

cvetka marjetka, sama imam med malima manj kot leto in pol razlike in je bilo včasih naporno za znoret (včasih je še zdaj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]), ampak vseeno se mi zdi to čisto drug primer! Zakaj ? Zato, ker sva se midve to SAMI ODLOČILI! Če bi lubi rekel: ej, dajva še enega naredit, pa se jaz ne bi strinjala, potem ne bi imela dveh tako blizu skup. Tu sta zato, ker sva se oba tako odločila! TO je hudičevo velika razlika!
Tudi če ne bi bila njegova biološka mama, ji ne bi bilo škoda nobenega napora, če bi ta otrok od vedno živel z njima, saj bi ga imela rada kot svojega. Tako da ga pa seveda nima tako rada - kot jaz nimam enako rada nečakov, čeprav se tudi videvamo in ju imam res iskreno rada - ampak svoje imam pa še rajši! Če bi pa živeli skup, da midva zanju skrbiva, bi ju imela pa enako rada, ker takrat se pač navežeš...
Ampak jaz nisem hodila drugam dojit, da ne bi prve zbudila. V vsaki sobi je nekdo in če bi se na to ozirala, lahko kar iz balkona skočim. Ampak to so moji, z njimi sem si intimna, ni mi problem bit intimna pred njimi. Res pa je, da z dojenjem nisem mela problemov, tudi v javnosti ne, ker sta se pač veliko dojili in ju rajši podojim sredi mesta kot pa poslušam do doma[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
POtem je tu še moment, da se na svojega biološkega otroka pripravljaš 9 mesecev, na posvojenega pa še dlje, ker baje traja še pa još, da ga dobiš...

Saj, kolikor sem jaz spremljala debato, ni nihče očetu odrekal pravice, da skrbi za oba svoja otroka. Problem je v tem, da oče do zdaj ni ravno zgledno skrbel za sina in zato avtorico skrbi (za moje pojme precej upravičeno), da bo s selitvijo komplet vzgoja padla nanjo.
Pomoje se ona čisto dobro zaveda, da bo dojenček več ali manj njena odgovornost. In zdaj jo je groza, da bo poleg tega hkrati morala prevzet še skrb za moževega otroka iz prvega zakona, ker ji mož zaenkrat še z ničemer ni pokazal, da bo prevzel malo več odgovornosti.

Tako tudi jaz vidim zadevo.

kalbo, meni se ravno zaradi tega mulca to ne zdi najbolj pametna ideja... Občutek, da je mami ok, da se preseliš drugam, ti vsekakor da mislit. POtem je tu čisto nora nova situacija 4je v eni spalnici, novorojenček, nova šola, novo okolje, novi sošolci, ki ga mogoče ne bojo ravno najlepše sprejeli, če je pač fant malo težaven... in vse to se bo samo po sebi rešilo, ali kako? PO moje, da ne... Da bo treba nekaj za to naredit. Zato pa pravim: če grejo v to, naj grejo vsi na družinsko terapijo.
NO, je že ajsek povedala:
Teoretični si mogoče na njegovi strani, praktično bi pa 10letnega otroka poslal živet k očetu, ki se ne zanima prav preveč zanj, mačehi, ki je ne mara in ki bo večino časa okupirana z novorojenčkom, v premajhno stanovanje, kjer si bo spalnico delil s celo družino, v vas, v kateri zaenkrat nima niti enega prijatelja, ker se z otroki ne ujame + še šolo bo moral zamenjat.



kalbo, če se ne motim, si ti pisal, da ti je intima v spalnici sveta in da tega pa ne daš za nič na svetu - in celo svoje biološke otroke lepo ven napodiš, ne spijo pri vama. Ona se mora pa kar strinjat, da bo spala v isti sobi z najstnikom, ki ga niti dobro ne pozna? Ma, meni je pa to malo čudno...

kaj bi potem svetovale mami? grem stavit da bi bla situacija 1000% drugačna.

POjdi preverit, pred kratkim je ena to spraševala za svojo hči. IN kar poglej, kaj sem ji napisala: da ji bo s tem dala samo potrditev, da si je res ne želi met zraven in da bo šel njun odnos nekam v maloro, tega si pa ne želi. Da naj se ji rajši bolj posveti. KOmot preveriš[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

PS: tudi jaz si ne želim met najstnikov v spalnici, to obdobje sem prerasla[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

ulli, vesela sem, da imaš plan B, ker ga boš mogoče rabila.
Pa je večji del krivde tu na partnerju, ki od začetka ni postavil mej, ni postavil pravil, pravzaprav me je večkrat pred otrokom celo zatrl (recimo ko sem mu že 5-ič rekla naj gre po jopico in se onbleče ker ne more po 10 C hodit v kratkih rokavič, me je partner pred njim zatrl naj ne težim). In porušil v sekundi vse kar sem se z vsakim obiskom trudila doseči.

Me je pa tale citiran del zbodel, da ti moram povedat, da boš s tem moškim imela velike probleme pri vzgoji tvojega otroka, če se nekako ne zmenita. Lahko imata različne poglede, vendar morata en drugega spoštovat in vsak lahko uveljavlja svoja pravila v skupnem domu. Kadar so si diametralno nasprotna, se je pa treba zmenit za konsenz. Mislim, da se morata vidva zmenit, pa tvoj partner mora sprevidet, kaj v bistvu je starševstvo, potem bo pa mogoče šlo.

Otroci so sicer prilagodljivi pravilom: moji malidve službenega računalnika, kadar sem kaj delala doma, nista niti taknili! Našega sta pa uničili[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Ampak morajo bit pravila jasna.
Imam občutek, kot da si se sprijaznila, da bo tale tvoj partner en tak "odsotni oče" in boš otroka vzgajala sama, samo ne bi pa še enega otroka zraven vzgajala. Ok, razumem, vendar odsotni oče bo še vedno prisoten in to ravno dovolj, da ti ruši avtoriteto, če se ne bosta zmenila... Pri enem in drugem otroku...

Tipično obnašanje 14 letnika, ki se išče, ki išče meje, pravila, njegovi starši mu jih pa iz neke slabe vesti ne znajo dati. Na žalost tvoj dec ne pozna svojih dolžnosti do svojega sina. Lepo jima razloži, predvsem tvojemu decu, da selitev je možna, vendar to ne bodo vikendi, kot do sedaj, ampak polno vzgajanje 14 letnega fanta, ki odrašča in da če pričakuje, da boš fanta sprejela kot za svojega, te bo moral upoštevati.

NO, tu se pa strinjam!To že ves čas trobim;)

pelin, tudi s tabo se kar strinjam. Najstniki ipak niso več 3 letni otroci... In prav je, da se zavedajo svojih odgovornosti (šola, obšolske dejavnosti, pomoč pri gospodinjstvu), ki naj bojo seveda nekak sorazmerne s tem, kolikor tudi zmorejo, ne da jih izkoriščamo, ampak vseeno pa kot sem že napisala: uli, dvema najstnikoma ti ni treba bit služkinja. Upam, da bo "najstnik", čigar dete nosiš, kmalu odrasel... Morda v tistem mesecu, ko bosta sama skupaj... Čeprav bo takrat fant bogi, ampak morda pa to rabi, ne vem...




kalbo -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 7:33:39)

Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo, tko da ronja, tale primerjava ti ni ravno v ponos.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]  Pa se mi zdi, da je tu spalnica še najmanjši problem.

Že v svojem prvem odgovoru na tej temi sem napisal, da razumem njene skrbi okoli vzgoje, prilagodljivosti fanta na novo okolje, glede tega, če bo ona kos njega vzgajati. Ne razumem pa skrbi glede tega, da bo 14 letnik kakorkoli škodil dojenčku, prej nasprotno.

Priznam, zelo me vržejo iz tira tele primerjave z biološki nebiološki in poznam občutek, ko si nekje nezaželen, pa čeprav se ta oseba trudi to skrit do onemoglosti in si res ne predstavljam živet v takih razmerah. So bli vikendi čez in čez zadosti, zato sem hvaležen obema VD mojega očeta, ki nikoli, ampak res nikoli nista dala tega občutka.

Poznam pa fanta, ki je zdaj že razumen odrasel mož, ki je bil pri 14tih točno tak kot ta, pa tudi sebe bi lahko našel v tem opisu.




roberta -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 8:43:26)

IZVIRNO SPOROČILO: uli555

Najprej vas lepo pozdravljam. Ob tej čudni uri me je pred računalnik privlekla nespečnost, glava polna skrbi in to da ob tej čudni uri se nimam res s kom pogovorit, spat pa tudi ne morem. Ampak rabim nekomu povedat, rabim slišat (prebrat) kakšno vaše mnenje.



uh... si pa res postavljena v situacijo, ki ni lahka. ampak po moje, bo tu pomagal samo iskren pogovor s partnerjem. ne se pogovarjat z njegovo bivšo, niti z njenim zdajšnjim partnerjem, ker ti nimaš z njima nič. ti imaš svojega moža in samo z njim se lahko pogovoriš o stvareh, ki se tičejo vaju. povej mu vse to, kar si napisala tu. sooči ga s svojimi občutki in strahovi, tudi žalostjo po tem, da te je izključil iz tako pomembne odločitve kot je preselitev sina k vama. razloži mu, da razumeš, kako pomembno mu je to, da ga razumeš, da si želi, da pride k vama, vendar da je to vajina skupna odločitev. da ne more mimo tebe. ker sta v tem skupaj. da je pomembno tudi to, kako čutiš ti. zato pogovori se z njim.

o vzgoji najstniških fantov (sploh v primeru, da niso tvoji biološki otrok) pa ti sicer priporočam kako knjigo za prebrat, ker mislim, da imaš sicer nekoliko težav pri tem - iz opisanega.

vse dobro!




zmajaz -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 9:11:06)

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo,

In spet pozabljaš, da tudi ta otrok zaenkrat IMA kje spat - NI na cesti ...




Ulla80 -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 9:16:59)

Joj, punce, (ulla, tebe citiram, ker si pač spet isto potegnila, nisi edina s to idejo), ampak to res ni isto! Lejte: midva imava nečaka, katerima sva edina stric in teta in če se njunim staršem (bognedaj) kaj zgodi, bova jasno vzela ta dva otroka k sebi in bova skrbela zanju, ko da sta najina in ju bova imela rada in bomo nekaj scumprali in se zgužvali, dokler ne najdemo večjega stanovanja, ampak gotovo bi ju vzela, ne bi ju na cesti pustila! Jasno!
Vseeno se pa ne počutim čisto nič odgovorna za njuno šolo (ko bosta pač šla v šolo) ali za njuno težavno obnašanje, recimo ali karkolipač bi se lahko našlo, dokler so njuni starši živi. Dotlej so za to odgovorni oni! Čeprav bi ju v primeru smrti vzela midva! In bila potem midva odgovorna, jasno.


no ronja, to pa res ni isto! nečak al pa otrok, sin. pust, da masta vidva nečaka, vsi jih mamo, al pa mkej podobnega. jst mam malo sestrico pa bratca, ki bi ju tud valjda vzela, če bi se staršema kej zgodil, v drugačnih okoliščinah pa to ne vem če je ravno opcija. ampak kaj pa če bi tvoj mel otroka kje? to pač ne moreš primerjat z nečakom. ker ravno tko kot otrok živi pri mami, lahko živi pri očetu. kadarkol, če se pač tko zmenijo.pa ti u bistvu nimaš kakega pravaglasanja. veš da otrok je, pa da do te možnosti lohk kadarkoli pride. seveda je pa drugo, na kak način se to izvede. fajn je da se partnerja prej pogovorita, ne da se kar mimo drugega dela. čeprav bistveno pa mnenje novega partnerja ni. fajn je pa da ve, da se to pripravlja.




Ulla80 -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 9:19:56)

šolo, za njegovo obnašanje, da ga spravjo nazaj na normalo,.... Saj ti povsod vsi psihologi pišejo, da novi partnerji ne smejo igrat mam in očetov, amapk morajo bit bolj prijatelji - in ti ne vzgajajo. Da vzgajata še vedno mama in oče... In če tu oče ne bi vzgajal, bo ta fant spet kratko potegnil!


ja, dokler otrok prihaja sam za vikend, če pa bi otrok živel skoz pri njima, je pa nova partnerica še kako odgovorna za vzgojo, za šolo, za vse. ne ravno da prevzame vlogo mame, ker mama še vedno je nekje, ampak njena vloga se zmanjša, ker zdaj je ona tista, k k njej otrok za vikende prihaja. vse ostale obveznosti se pa vršijo med tednom, k je otrok pri očetu in njegovi partnerki, tam dela šolo, tam se ga vzgaja. in to morta počet oba, mama pa pomaga.




kalbo -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 9:56:38)

IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo,

In spet pozabljaš, da tudi ta otrok zaenkrat IMA kje spat - NI na cesti ...


Jao bože mili.....




kalbo -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 9:58:48)

IZVIRNO SPOROČILO: Ulla80

šolo, za njegovo obnašanje, da ga spravjo nazaj na normalo,.... Saj ti povsod vsi psihologi pišejo, da novi partnerji ne smejo igrat mam in očetov, amapk morajo bit bolj prijatelji - in ti ne vzgajajo. Da vzgajata še vedno mama in oče... In če tu oče ne bi vzgajal, bo ta fant spet kratko potegnil!


ja, dokler otrok prihaja sam za vikend, če pa bi otrok živel skoz pri njima, je pa nova partnerica še kako odgovorna za vzgojo, za šolo, za vse. ne ravno da prevzame vlogo mame, ker mama še vedno je nekje, ampak njena vloga se zmanjša, ker zdaj je ona tista, k k njej otrok za vikende prihaja. vse ostale obveznosti se pa vršijo med tednom, k je otrok pri očetu in njegovi partnerki, tam dela šolo, tam se ga vzgaja. in to morta počet oba, mama pa pomaga.


Evo, točno tako je to.




zmajaz -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 10:09:57)

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo,

In spet pozabljaš, da tudi ta otrok zaenkrat IMA kje spat - NI na cesti ...


Jao bože mili.....

Lej vse, kar sem hotela reči je, da ta otrok ni v nobeni tako kritični situaciji, da bi se moral na vrat na nos preseliti sem, kjer bo spal zraven v njuni spalnici, ampak ni nobene ovire, da ne bi mogli najprej v miru urediti prostorskega problema in drugih zadev, pa bi se potem preselil.




kalbo -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 10:30:30)

IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Ja, meni je moja spalnica sveta, dokler moji biološki otroci majo kje izven spalnice spat, najbrš pa nebi spali na cesti, če bi mel samo eno sobo,

In spet pozabljaš, da tudi ta otrok zaenkrat IMA kje spat - NI na cesti ...


Jao bože mili.....

Lej vse, kar sem hotela reči je, da ta otrok ni v nobeni tako kritični situaciji, da bi se moral na vrat na nos preseliti sem, kjer bo spal zraven v njuni spalnici, ampak ni nobene ovire, da ne bi mogli najprej v miru urediti prostorskega problema in drugih zadev, pa bi se potem preselil.


Seveda se s tem globoko strinjam in pomojem se vsi, da na vrat na nos to ne gre. Mene motjo debate okol bioloških in nebioloških odgovornosti.




ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 12:06:22)

Ne razumem pa skrbi glede tega, da bo 14 letnik kakorkoli škodil dojenčku, prej nasprotno.


Se strinjam, da pubertetnik ne bo škodil dojenčku, vendar nisem videla te njene skrbi - mogoče sem spregledala, bo uli povedala, ali jo to res skrbi. Meni se je zdelo, da se ji zdi logistično zahtevno - ker tudi je.

Tudi ta otrok ima kje spat, mislim, da malo potencirate zadeve... Mislim, da ga mama ne bi nikoil vrgla na cesto! Menijo se, če bi mu bilo pri očku boljše in tu pač debatiramo, ali bi bilo to res tako.

ulla, saj sem napisala, da mu ne more prepovedat, da vzame otroka k sebi - zato so bili tudi moji nasveti usmerjeni v to, kako to izpeljat in kaj se lahko pogodi (za strokovno pomoč, recimo). Mi je še mišek ravno obratno očitala: kaj zdaj fanta v to vlečem, če pa mu ne bo dobro. To vem, samo kaj naj, če so se odrasli tako zmenili, pa še mali se strinja... Hočem rečt, da ne morem bit odgovorna za vzgojo otroka, ki ne živi pri meni. Celo če živi pri meni, pa ima straše, potem so v prvi vrsti oni odgovorni, oni postavljajo pravila!

ja, dokler otrok prihaja sam za vikend, če pa bi otrok živel skoz pri njima, je pa nova partnerica še kako odgovorna za vzgojo, za šolo, za vse. ne ravno da prevzame vlogo mame, ker mama še vedno je nekje, ampak njena vloga se zmanjša, ker zdaj je ona tista, k k njej otrok za vikende prihaja. vse ostale obveznosti se pa vršijo med tednom, k je otrok pri očetu in njegovi partnerki, tam dela šolo, tam se ga vzgaja. in to morta počet oba, mama pa pomaga.

Saj sem napisala, da bo v tem primeru morala nadomeščat mamo. Ampak vseeno se mi zdi malo huda, da nekomu kar obesiš odgovornost za otroka, za katerega se ni sam odločil in s katerim ni nikoli živel in to iz danes na jutri. Samo zdaj, ko je kriza, naj pa ona zrihta. Malo morgen! Oče in mama morata zrihtat! Če sta živa, seveda, če nista, se to prenese na skrbnike.

kalbo, sicer se pa uli strinja s tabo, ona pravi, da ve, da bo to njena odgovornost (jaz sem bila tista, ki je rekla, da je to odgovornost staršev!) in da se ne čuti sposobna jo sprejet. Česar ji pa ne moreš očitat, no!

ula, po pravici povedano si težko predstavljam, da sem v tej situaciji, ker se pač z lubijem že zelo dolgo poznava in bi mi zelo težko skril kakega otroka, bi bila pa definitivno v prvi vrsti jezna, da mi ni povedal, da ga ima, jasno. Bolj verjetno bi bilo, da bi ga recimo zdaj naredil kaki najstnici, ki ga ne bi želela obdržat, recimo, da si to predstavljam, čeprav je tudi težko[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Seveda bi lahko prišel živet k nam, če bi se njegova mama strinjala s tem. Ampak ne bi pa hotela, da se to on zmeni, ne da bi sploh meni povedal, ampak šele post festum, da to zvem iz maila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], da nima toliko poguma, da mi to osebno pove... Pa vsekakor bi v primeru, da bi pri mami lahko normalno živel, želela en odlog - da prej zrihtamo stanovanje, da bo lahko tudi on not, da se vsi pripravimo, itd... To se mi res ne zdi tako zelo huda zahteva. Edino, če bi se šlo za novorojenčka, bi rekla, da naj pač pride takoj, ker je pač za otroka boljše, da je skoz pri istih ljudeh - ampak papirje bi moral pa lubi rihtat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Pa seveda če bi mama umrla ali bi bilo nekaj zelo narobe z njo ali bi bil otrok pri njej ogrožen, bi pa rekla, da naj ga danes pripelje, valjda.

Samo tako hudo temu fantu ipak ni, tu pretiravate vsi po vrsti. In ima tudi on svoj del odgovornosti tu zraven, čeprav je šele otrok - to ti vsi psihologi povejo, da moramo otroku pusti nosit njegovo odgovornost, tudi za težave, ki nastanejo zaradi njegovega neprimernega ravnanja... Kako naj se pa sicer nauči?




kalbo -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 14:04:08)

Draga Ronja, otroku ločenih staršev ni lahko že v primeru, ko so starši razumni, kaj šele, če so netaktni in neodgovorni. Res pa je, da tega fanta ni treba ujčkat zarad tega oziroma je to najhujša napaka, ki jo počne mnogo ločenih staršev. Treba mu je postavit stroge meje, hkrati mu pa dat občutek pripadnosti.




ronja -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 15:55:42)

kalbo, se strinjam, samo si res ne predstavljam, kako naj ona uvaja stroge meje in mu daje občutek pripadnosti, če pa fant seveda nima občutka, da spada k njej (upravičeno) in je trenutno najbolj ravno ne uboga. Se mi zdi, da bo ti morala starša naredit, ne pa ona. Ona lahko pomaga, sledi vzgoji, ne pa da ga v gl. ona vzgaja. Meni se to zdi precej težko, sama ne vem, če bi znala...




liliana -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 16:28:30)

Zelo težko je karkoli svetovati.....še posebno, ker verjetno večina od naših mož in žena nima otrok z bivšimi partnerji.....in tudi zato, ker se nam zdi nekako samoumevno, da mora v primeru razveze otrok živeti s svojo biološko materjo.....

in potem se nam zdi samoumevno, da mora novi partner te matere otroka sprejeti, živeti z njim, biti soudeležen pri vzgoji, hoditi v šolo po njega, ga voziti na fuzbal ali k baletu (če tega ni pripravljen, bi mami na RR, si upam trditi, z veliko večino svetovale, da naj se ga takoj losa, ker je ni vreden, je ne spoštuje, ker ni pripravljen sprejti njenega otroka).....k biološkemu očetu in k novi partnerici pa hodi ta otrok le vsak drugi vikend, za praznike, dva tedna v počitnicah......in to je nekako utečena in sprejemljiva praksa pri ločenih parih......

In ko potem pride do situacije, da pa tak otrok "mora" iti živet k biološkemu očetu, pa je nova partnerica biološkega očeta največja žrtev na svetu, ker bo delala isto, kot je do sedaj delal novi partner biološke matere, ki pa ni bil nikoli žrtev......[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]





ajsek -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 17:12:40)

Ampak meni se zdi tu pomemben faktor tudi to, da se nam (poleg vsega, kar si ti naštela) zdi samoumevno tudi to, da v večinski meri skrb za otroke pade na mamo.
Nekje zgoraj je bilo omenjeno, da je za fantkovo problematičnost kriva tudi odsotnost očetovske vloge, ki je materin novi partner ne more v celoti zapolniti. Oprostite, ampak če očim ne more zapolnit očetovih čevljev, kako lahko potem od mačehe pričakujete, da bo ekvivalent mami?





Misek -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 18:09:21)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Mišek, strinjam se s tabo, da bi bilo za otroka najboljše, če bi probleme uredili doma, da si ga ne bi podajali nikamor in bi mu nudili zadostno oporo, da bi lahko drugače izrazil to, kar ga muči. Vendar žal ni tako in poizkušam delat s tem, kar uli pač ima... In to je moškega, ki si želi imet sina pri sebi... Tudi se mi ne zdi fer, da bi mu to prepovedala, se mi pa zdi edino pametno, da to naredijo postopoma in z razmislekom, uredijo prostor in misli, šolo (kam bo hodil, itd...) in da pristane na to pod pogojem, da grejo na terapijo, ker jo bodo vsi rabili.


Pravzaprav operiramo z domisljijskimi podatki. Ne vemo koliko se je mama potrudila pri razciscevanju zadev, ne vemo kaksna je pravzaprav vloga ocuha. Vendar vemo, da je za otroka nemogoce, da zadeve uredi doma? Od kod to vemo?
Kaj pa ce ocuh manipulira z ocetom in ga prepricuje, da vzame otroka, a mama o tem bore malo ve?
Z druge strani 14-letnik ni vec otrok temvec kar mlajsi mladoletnik in spada v skupino dokaj prisebnih mladih osebkov, ki jih ne gre jemati zgolj kot otroke.

Na mestu avtorice teme bi jaz mocno zaropotala in zbobnala vse vpletene na kup, razcistila prvo z odraslimi, potem se z otrokom - dobodosel je imel bo pa pravice in dolznosti . Ce me ne bi uposteval in ga bodo ostali odrasli (hote ali nehote) podprli v neupostevanju se bo naprej pogovarjal s CSD-jem. In tega bi se striktno drzala vsaj prvih nekaj let.
mama, ocuh in oce sta ocitno nedorasla, nezrela osebka, ki ne morejo odkrito in resno se pogovorit o resnih zadevah. otrok potrebuje zanesljivo in zrelo osebo poleg sebe in zato mora najmanj eden od odraslih presekat taksen vozel , prevzet iniciativo in urediti zadevo.

Partner avtorice teme pa.... vse se zmeni, ona pa nic o tem ne ve?

IMO mocno bi se morala zamisliti nad vajinim odnosom.... Iz sedanje perspektive - let in izkusenj, si jaz ne bi dovolila, da me ima za predpraznik.




Misek -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 18:19:36)

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Priznam, zelo me vržejo iz tira tele primerjave z biološki nebiološki in poznam občutek, ko si nekje nezaželen, pa čeprav se ta oseba trudi to skrit do onemoglosti in si res ne predstavljam živet v takih razmerah. So bli vikendi čez in čez zadosti, zato sem hvaležen obema VD mojega očeta, ki nikoli, ampak res nikoli nista dala tega občutka.

Poznam pa fanta, ki je zdaj že razumen odrasel mož, ki je bil pri 14tih točno tak kot ta, pa tudi sebe bi lahko našel v tem opisu.


Poznam punco, ki je od svojega 10-ga leta mocno manipulirala z mamo in njenim novim partnerjem in ocetom  in njegovo novo partnerico. Povsem nacrtno je unicila ocetov drugi zakon, ni ji pa uspelo uniciti mamin nov zakon. Zakaj? zato ker ji je bilo najlepse, ko sta bila sama in je ona bila kraljica, ki ji je vse omogoceno in vse dovoljeno. Novega maminega partnerja je tudi obdolzevala zapeljevanja...
Nikomur ni bila odvec, enostavno je bila taksna: koristoljubna , preracunata, brez custev...
Vsi otroci niso enaki, kakor vsi ljudje niso enaki.




uli555 -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 18:21:30)

se je debata kar razvnela, vidim. Pri nas je situacija kakršna je bila. S partnerjem sva se o tej tematiki nazadnje v torek pogovarjala, in od takrat sva v rahlo slabših odnosih (beri ohlajenih). In mu bom verjetno še enkrat vse argumente napisala, ker pregovarjat in se pričkat se mi ne da. Trenutno sva z mnenji na različnih bregovih, čeprav jaz z moje starni ne zahtevam ali pričakujem da otrok ne bo tu - le želim kompromis, ki bi bil bolj racionalen in časovno bolj ugoden (konec koncev za vse verjetno). In v prvi vrsti mora biti on mene pripravljen poslušat in tudi slišat.

Sem se pa danes s partnerjevo mamo pogovarjala, torej fantovo babico. Ki oba pozna še dalj od mene. In je popolnoma istega mnenja kot jaz. Da je stvar zelo prenagljena, in tudi ona (pa ima več izkušenj kot jaz v življenju, tudi ona je delala v šoli in ima izkušnje z otroki, ..) meni, da na tak način se ne bo rešilo nič. Kvečjemu vidi kakšno novo težavo na obzorju. Ima pa iste pomisleke kot jaz - šola, prilagajanje tukajšnjemu okolju, in ostale argumente. Edino en pomislek več kot jaz je imela - kaj pa če bo fant ugotovil, da tu med tednom ni "vikend programa", kaj če mu bom šla namesto mamice na živce jaz (ker nek red mora bit in vsak dan se mu le smejčat in ga strežt enostavno ne moreš), bo potem kakor v zdajšnjem domu mamo živciral mene? Če bo dobil "za nagrado" ker se zdaj tako obnaša selitev k očetu (kjer misli da je vse drugače), kako bo potem odreagiral, če mu bo šlo na živce da mu jaz hočem kakšno nalogo dat, kaj ukazat? Bo tudi meni toliko časa nagajal, da bom živce izgubila in šla? Tega scenarija se boji moja tašča. In potem bo še vedno en otrok v igri - ta ki je trenutno še v trebuščku. Tudi zaradi tega se mi zdi nujno da bi se stvari na "počasi" uvajale!

Ronja, glede partnerja moram še kako napisat. On ima otroke zelo rad, in tudi otroci ga ponavadi zelo obožujejo. Je tak karakter, malo otročji, se zna na njihov nivo spustit. In to je pri igri, v prostem času super. Žal če gre za vsakdan ni dovolj. In sva se pogovarjala o tem - da pri otročku ki se bo rodil ne želim da je le nekdo ki otroke zabava, ampak da želim da je tudi neka avtoriteta. Pri prvem sinu žal ni bil nikoli udeležen pri tedenskem bivanju (tako daleč stran se je odselila ona), in vedno je imel malo občutka da mora otroka (ki kakor cel teden mora imet nek red, vzgojo, šolo, ...) čez vikend maksimalno razvajat, ga razbremenit, ... NAPAKA! Ampak to mora on sam dojet [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] pri otročku ki je na poti sem imela upanje, da če bomo skupaj cel čas da bo prešel ta način. O tem sva se kot rečeno pogovarjala. Verjetno bi bil še vedno malo večji del vzgoje na meni, ampak se mi zdi da je to pri nas kar običaj - da je mama malo bolj vpeta v vse skupaj.

Da ne bom spet romana napisala. Srčno upam, da bomo našli nek način. Ker si ne želim da bom prisiljena v plan B, in se začasno odselit k mami, ker mi bodo vse obveze tu enostavno preveč. Ker tukaj bo en otroček zamudil prve stike z očetom. In ta ta novi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] ni popolnoma nič kriv za zdrahe ki so se toliko let nazaj dogajale med mojim partnerjem in njegovo bivšo.  In predvsem zaradi tega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] si želim da se uredi na nek način ki je za vse v redu, in ne predvsem ugodna za živce fantove mame in fantove predstave o življenju tu.




Anonimen -> RE: mail po katerem me je skoraj kap (17.6.2010 18:24:55)

IZVIRNO SPOROČILO: Misek

Na mestu avtorice teme bi jaz mocno zaropotala in zbobnala vse vpletene na kup, razcistila prvo z odraslimi, potem se z otrokom - dobodosel je imel bo pa pravice in dolznosti .

otrok potrebuje zanesljivo in zrelo osebo poleg sebe in zato mora najmanj eden od odraslih presekat taksen vozel , prevzet iniciativo in urediti zadevo.


Nesporno dejstvo je, da to ni tema, o kateri se "pogovarjaš" preko maila in ki ga slučajno (ali ne) pozabiš na mizi. Na ta način se žogica samo podaja iz ene strani na drugo, išče se neodgovorne starše in nemogoče otroke - a reši se ne nič.

Ni vprašanje, kdo ima fanta rad in kdo ne, kako problematičen je (ali tudi ne), vprašanje je samo, kdo ima toliko razumskosti, da bo prvo odrasle ljudi spravil skupaj-a to je že težje, ker potem bodo padle maske.




Stran: <<   < Prejšnja stran  3 4 [5] 6 7   Naslednja stran >   >>