|
ronja -> RE: Januarčki in januarčice 2009 II.del (18.8.2010 17:28:00)
|
kiara, fajn si si tole domislila.
khurde, daj mi napiši kak mail, da bom vedela, kaj se dogaja pri vas, ker zdaj sem 1 mesec od zadaj...
Jaz jem juhico iz prevelikih "bučk" (ko jih tašča in tast pobirata so namreč bučke dolge pol metra[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] - pol se pa lubi jezi, seveda[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), ki jo je skuhal lubi osebno uz. pomoč dveh malih tečk zraven... Svaka mu čast! Jaz sem namreč ležala v postelji in se trudila, da ne padem skup, kar mi je bilo čisto dovolj zahtevno opravilo. klinc, pa lih sem se hvalila, kako je pa tokrat vse super! Sem mami napisala sms, predno sem šla v vrtec, da zdaj je ful lažje, da manj boli, da nič skup ne padam in je vse sploh in oh krasno (kolikor je pač lahko krasno eni zatečeni hruški[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Potem sem šla po mali v vrtec in že ko sva čakali Ronjo, da se polula (ona mora obvezno po spanju it še v vrtcu lulat, pač se je tak navadla), sem skor skup odletela. kličem lubija, če je že kje blizu, je komaj štartal iz službe. Sem mal zavlačevala (oz. nisem priganjala, zavlačevat znata tako onidve[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]) v vrtcu, ker se mi je tam zdelo še najbolj varno, da če me slučajno zmanjka, da bojo pa za ta dva otroka ziher nekak poskrbeli, da se jima kaj ne zgodi (oz. majo garderobe itak tako organizirane, da si težko kaj hudega naredita). Pa probala sem z milijon variantami dihanja, pa mislila sem na kaj, kar bi mi adrenalin dvignilo... in sem nekak pregurala, čeprav me je parkrat kar zanihalo (sam sem sedela na klopci, pa nisem nikamor udarla[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]).
POtem ko je bil en val mimo, smo šle domu in nekak prišle domov (hvalabogu sem bila tako pametna, da sem šla po tamalidve z vozičkom, da nisem Lejle nič nosila in da mi ju ni bilo treba lovit - Ronja je itak ful pridna in me drži za roko ali v tem primeru voziček in ne teži čisto nič).
Doma me je spet pomedlo, ampak je kmalu prišel lubi (do sem še vse vem) in me nekak spravil v posteljo - tega se ne spomnim več nič, pa kaj je bilo potem tudi ne. Zdaj sem pa boljše.
|
|
|
|