BarbiG -> RE: Nismo še obupale kljub 40+ III. del (5.11.2010 13:23:53)
|
IZVIRNO SPOROČILO: hedviga Eh, punce...tole vam morm prav povedat. Danes ob naši Miški sem prav globoko podoživela tisti "moj" dan, ko sem naredila test, ko sem šla dat kri za beto.. Tisti noooori filing. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ->ampak tole niso solze od žalosti ampak od ganjenosti. In zdaj gledam tale moja miškolinčka, že taka velika mulčka, moji dve blastocistici, moji mali beti, moja dva mala pluska...ki me že znata poklicat "mamiiii" Šmmmrc. Kako gre hitro tale čas.. Tud men [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image], ker tud jst podoživljam srečo izpred skoraj enega leta. 24.11.2009 bo točno eno leto, ko sem zagledala močen plusek (bil je 9-ti dan in nisem mela volje čakat še en dan, da si ne bi totalno pokvarla RD), nepopisno veselje, ki je takrat otoplilo moje srce. Pa potem 1.12. ko so mi sporočil, da je moja beta nekaj več kot 3300, pa potem UZ, kjer sta utripala dva srčka. Uf, lepi spomini. In zdaj gledam v posteljcah dva največja zaklada. Mišmiš, še enkrat, srečno do konca nosečnosti, kajti to pot je tudi tebi usoda namenila, da boš nekje v začetku poletja prvič slišala najlepši jok v svojem življenju in kakšno leto kasneje besedo mami.
|
|
|
|