|
ronja -> RE: razlike med partnerjema (10.6.2011 15:49:04)
|
Po moje je to fora zaciklanja - ko se enkrat začneš z nekom pregovarjat, bi rad prišel do nekih skupnih zaključkov - pa magari da se pač ne strinjata, ker izhajata iz različnih izkušenj... Ampak to je včasih težko. In potem se začne obračunavanje na vseh mogočih nivojih. In ko en začne malo bolj na šarf, dostikrat vrne drugi milo za žajfo, pa še malo zraven in potem se stvar hitro obrne okrog...
Vsem, ki pač to površno beremo sem pa tja, je lahko to mimo, ker se pač strinjamo z enimi in drugimi, ker je resnica nekje vmes, ekstremi so pa navadno daleč od sredine, ampak vsak ima potem svoje argumente - ki držijo.
Moje videnje stvari:
Res je, da izobrazba je en uspeh, ki ga dosežemo - kot še mariskaj drugega. Zato je narobe, da bi se morali izobrazbe sramovat, narobe pa tudi, da bi kdo mislil, da je zaradi izobrazbe dober človek - to dvoje po moje ni povezano ne v eno, ne v drugo smer. Izobrazba ti res ponudi možnost osebne rasti, res pa je, da je doberšen del študentov ne izkoristi bogvekako resno. Nikakor ne drži, da z izobrazbo izgubljamo moralno etične norme, kot je nekdo napisal in verjamem, da je bilo to tisto, kar je Frodici dvignilo pritisk in iz nje spustilo njen šarf alterego na plan.
Neformalna izobrazba je ravnotako pomembna, pri nekaterih poklicih bolj, pri drugih pa je treba pač imet tudi uradno potrjeno znanje, zato da je izbiranje lahko bolj nadzorovano (sicer lahko pač šefe reče, da je njegova sestrična ful bolj neformano izobražena in je zato njo vzel - pa to ni nujno pravi razlog[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]). V tem je fora teh pildkov - da ti dajo nek dokaz o znanju - ki naj bib ilo tam - seveda pa lahko vse pozabiš in lahko si se cel faks prešmugljal - vendar to po moje vseeno ni večina.
Niti pod razno ne poznam nobenega človeka, ki bi bil zelo izobražen na vseh področjih: hodil v galerije, opero, vedel vse naravne zakone, raziskoval to in ono... Pač se specializiramo za eno stvar, ostalo je pa bolj površno in spremljamo to, kar nas pač bolj zanima. lepo je, da se ne ukokimo v nekih plašnicah, ampak realno pa ne moreš bit generalno ekspert na vseh mogočih področjih, pa še na voljo otrokom, možu, met zrihtano doma, itd... Pač narediš svojo prioritetno lestvico. Meni opera ni ravno visoko, pa se zato nimam za debila. Trenutno je šparanje za stanovanje veliko višje, recimo. In ko bomo na večjem in bova imela mogoče kdaj večje plače - a me bo to delalo bolj razgledano? Ne vem če, moj način razmišljanja se ne bo zato spremenil, samo okoliščine.
Sama spoštujem uradno in neuradno izobrazbo, pa tudi to, da se človek hudo trudi, čeprav mu ne gre - to mogoče še najbolj! Na faksu so me sošolke včasih občudovale, da se lahko tako hitro naučim - ampak meni se je zdelo to čisto neumestno - jaz si tega nisem sama izborila, to mi je bilo dano - jaz pa sem občudovala njih, da se spravijo mesece prej in študirajo disciplinirano vsak dan toliko in toliko ur... Jaz sem vedno delala to zadnje dni in se kampanijsko učila. Imela sem srečo, da mi je kljub temu navadno precej ostalo. Ampak se mi zdi, da je nijhov dosežek večji - ker so ga same naredile!
|
|
|
|