|
Gina -> RE: Rabim vaš nasvet, prosim (3.12.2010 23:01:31)
|
Iz kakšnega vidika oz. zakaj te pa to zanima? Ker zadeve so v praksi zelo zelo različne. Pa ti ne piše mama ampak učiteljica. Če ugotovijo že v vrtcu, da je nekaj narobe in celo pošljejo otroka naprej v postopek, sta lahko samo dva vzroka: z otrokom je nekaj izrazito "narobe", v tem smislu narobe, da nujno potrebuje dodatno strokovno pomoč in drugi vzrok, starši so tako zelo zavestni o tem,d a nekaj je drugače z njihovim otrokom kot z večino otrok, da sami prosijo za pomoč. Tričetrt otrok, ki potrebujejo usmerjanje, ap le tega dobijo šele kasneje, v oš. Kako to poteka? Učitelj, ali vzgojitelj, odvisno od tega, na kateri stopnji se to dogaja najprej opazuje otroka dlje časa, da se prepriča, če so njegovi sumi utemeljeni. Po razgovoru s starši se navadno vključi še specialna služba, ki ravno tako opazuje otroka pri igri, druženju, usmerjenih dejavnostih, individualno... Na podlagi ugotovitev več strokovnjakov in razgovorov s starši potem starši sami podajo predlog na ustrezno inštitucijo za strokovno pomoč ali usmerjanje - lahko je to zdravstvena ali specialna inštitucija, odvisno od problematike. Le ta potem ugotovi, ali gre rs za to stvar, na katero se sumi ali ne in poda mnenje in odločbo o dodeljeni pomoči oz. usmerjanju. To je zdaj zelo na hitro. V praksi pa traja več let, preden otrok dobi odločbo, sploh če starši niso za to - sploh v vrtcu. V šoli sicer lahko šola sama poda naprej predlog, vendar je časovno hitreje, če poda predlog kar starš sam.
|
|
|
|