|
vipercat -> RE: Februarke 2011 III.del (21.1.2011 14:21:05)
|
IZVIRNO SPOROČILO: maurica
Ojla punce!! Da se končno malo javim.
Najprej: hvala, da ste držale pesti zame (je zelo pomagalo, ker se je vse skupaj hitro odvijalo [sm=smiley1.gif] ). Hvala za vse čestitke in hvala tršici, da vas je obveščala, mene pa seznanjala z novimi novičkami s foruma [sm=bravo.gif]
Iskrene čestitke vsem puncam, ki ste vmes rodile!! [sm=bravo.gif] Se je pa kar naenkrat vse odprlo [sm=smiley36.gif]
suzy in meta; zdej bo pa napeto, al častim jaz al pa vidve [sm=jezicek.gif]
[sm=pikapoka2.gif] [sm=pikapoka2.gif] [sm=pikapoka2.gif] [sm=pikapoka2.gif] vsem, ki imate težave!
Da malo povem, kako je bilo:
kot ste vidle, tisto noč nisem mogla zaspat, pa še v trebuhu me je nekaj bolelo. Pol sem se vlegla na bok in poskušala zaspati. Potem sem pa kar naenkrat začutila, kot da bi se mi otroček dol spustil ([sm=zmeden.gif] ) in kot da bi se mi spodaj predrl mehurček ... je začela voda teči. Sem vstala in šla proti kopalnici ter vmes zbudila moža. Vmes, ko sem bila v kopalnici je bil on že pripravljen, da štartava [sm=smiley36.gif] . Sem se oblekla in spakirala toaletno in sva šla. Ob 2.05 mi je odtekla voda, ob 2.15 sva bla v avtu, ob 3.00 v PO. So me dali na CTG, ki je zaznal rahle popadke, odprta sem bila 2 cm. So rekli, da se lahko naprej hitro začle ali pa traja še pol dneva in da se lahko odločim ali grem v porodno (samo pol sem omejena samo na porodno sobo in ne morem več nikamor) al pa da grem v sobo. Ker nisem hotla, da bi šel moj domov (me je blo kar malo strah tam sredi noči, pa nisem vedla kaj me čaka) sva vzela nadstandardno sobo. Takoj, ko sva prišla v sobo (ob 4.00) so se začeli popadki na 5 min (sploh ni blo najprej 15 min, pol 10 min ... ampak kar direkt na 5 min). Postajali so vedno močnejši, ko me je zgrabil prvi močnejši, sem se odločila za EA [sm=smiley36.gif] (ko sem bila še na STGju sem še kolebala med EA in vodo). Popadki so se začeli širiti v križ, ker me je res ful ful bolelo. Pozabla sem kako morm dihat, tako da je šel moj s telefonom na net prebrat [sm=smiley36.gif] sem mu začela težit da naj ne bere, ker ne razumem ampak da naj mi pokaže. Ko je začel dihat z mano sem rekla, da naj neha dihat, ker mi moti moj ritem dihanja [sm=jezicek.gif] . Ob 6.00 sem šla ponovno na CTG, ki je zaznal že močnejše popadke, odprta sem bila 4 cm in so rekli, da grem v porodno. Najprej seveda klistir (mi je blo grozno, ampak ne zaradi klistiranja, ampak popadkov, ki sem jih imela zraven) in tuširanje. Malo pred 8.00 sem šla v porodno, kjer je že čakal anesteziolog za EA. Je bil izredno prijazen, vse razložil kako bo potekal, sproti govoril kaj se dogaja. Mi je vstavil medtem, ko ni bilo popadka (sem mislila, da bom kaj bolj čutila pa nisem praktično nič). Mi je dal kar močno dozo, ker sem rekla, da me ful boli. Verjetno sem malo precenila svoje popadke (ampak sej nistem znala točno povedat, če nisem še nikoli rodila [sm=zmeden.gif] ). Sem rekla, da me boli za 7 (od 1-10), čeprav verjetno za več kot 5 ni bilo [sm=smiley36.gif] . No, zdej se pa začne najlepši del. Bolečina je izginila, jaz sem samo ležala na mizi in čakala. Moj dragi je rekel, da je izgubil vlogo pri porodu, ker me ni rabil držat za roko in tolažit. Tako da sva se skozi pogovarjala, smejala in vmes še sestavila sms, ki sva ga pol pošiljala okoli [sm=smiley36.gif] . Babica, ki je vodila porod je bila super. Je bil skoraj skozi zraven (vmes je šla malo ven), skozi čekirala vse, vmes smo vse papirje izpolnili. Šele čez kakšno dobro uro sem spet malo čutila popadke (v bistvu samo rahlo bolečino v križu), popadke sva z možem spremljala prek CTGja in si samo predstavljala, kako bi kakšen lahko bolel (sploh pol, ko so bli 120). Okoli 10.00 sem bila odprta 8 cm, čez 11.00 pa že 10 cm (me je pogledal zdravnik in reku, da se akcija lahko začne). Sploh nisem dojela, da je šlo tako hitro. Je prišla še druga babica, ki pomagala. Z "glavno" babico sta naredili test, kako bom morala pritiskati. Nato sta pripravili vse potrebno in pol se je začelo. Tretjič, ko sem potisnila je bila zuna glavica, četrtič ko sem potisnila je prišla ven ena rokica (kar je bilo baje zelo smešno za videt, je reku mož [sm=smiley36.gif] ), petič ko sem potisnila pa je bil Anže zunaj. Res, nepopisno lep občutek, ko ti ga dajo v naročje in se pri tebi umiri [sm=smiley1.gif] . Nato smo ostali še par ur v porodni sobi. Res, izredno lep porod, eden najlepših dogodkov v mojem življenju!
Nato sva bila par dni v sobi, potem sem pa tudi jaz prvič v življenju doživela, kako je, če te resnično skrbi. Pri Anžetu je že G ugotovil, da ima rahlo povečan votli sistem ledvic, kar naj bi bilo sicer zelo pogosto pri fantkih. Je posebej napisal v MK, da je potrebno vse pregledati po porodu. 3. dan so mu v P naredili UZ ledvic in so potrdili isto, kar je videl že G, zato so naju naslednji dan zjutraj z rešilcem odpeljali na pediatrijo v LJ, da mu postavijo diagnozo [sm=smiley19.gif] . Sprejeli so ga na neonatologijo (oddelek za novorojenčke), kjer ne moreš biti zraven, razen takrat, ko ga nahraniš. Tam sem potem slišala grozne zgodbe mamic in takrat ti postane jasno, da je edino, kar šteje v življenju, samo zdravje!!! Z možem sva čakala cel dan, da so mu naredili preiskave. Hvala Bogu, da sem tam spoznala eno mamico, ki je po naključju zdravnica, da mi je razložila za kaj se pravzaprav gre pri ledvičkah in kaj vse skupaj pomeni (mi je vse narisala), ker zdravniki tam so tako govorili, da nisem razumela nič. Hvala Bogu je specialist ugotovil, da sicer ima minimalno povečan votel sistem, ampak da je to še zmeraj v mejah normale. Najbolj so se bali, da da bi mu voda zastajala v ledvicah, ampak tega ni bilo. Tako da smo šli zvečer lahko domov [sm=bravo.gif] , čez dva meseca pa imamo kontrolo pa se preveri stanje. Sem si res oddahnila, ampak prvič sem spoznala kako je, če te za nekoga res skrbi. Živjenje kar naenkrat ni več tako brezskrbno ...
Tako, moja zgodba na hitro. Zdej vas bom bolj spemljala ampak ne še takoj zelo aktivno, ker moram pustiti še moje očke malo počivati (zaradi dioptrije). Ampak toliko bom spremljala, da bom na tekočem.
Aja, pa naj se vam ne mudi roditi, predvsem prvorodkam. Uživajte, izkoristite "zadnje dneve" v dvoje. Pol vas pa itak čaka največja sreča tega sveta [sm=smiley1.gif]
maurica zelo lepa zgodba. neverjetno kako ima vsaka čisto svojo izkušnjo. me veseli da ste sedaj ok in naj tako tudi ostane
valek sliko mi je naredil fotograf. dal mi jo je na ključek in pa eno povečano za na steno (imam še eno do pasu slikano... samo ni za na net [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]). to smo naredili že v prvi nosečnosti, pa sem rekla da mora potem biti tudi v drugi isto
to pilotgirl - 10????? joj jest ne vem če sem jo kdaj vidla na faksu [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
jaz nadstandardne sobe ne rabim. v nm je bilo vse ok, najprej sem bila dva dni sama... pa mi je bilo prav dolgčas, potem pa je prišla še ena pa je bilo čisto znosno
go zasi, go zasi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
|
|
|
|