|
zasi -> RE: Februarke 2011 III.del (28.1.2011 22:31:45)
|
Pozdravljene!
Tako, jaz sem nazaj! Malo dolgo je trajalo, saj sva z Julijo imeli "podaljšano bivanje" v bolnišnici.
Najprej hvala za vse čestitke!
Naj zdaj še jaz na kratko povem mojo porodno zgodbo.
Vse skupaj se je začelo ob gledanju košarkaške tekme Union Olimpije ob 21.30. Z možem sva udobno ležala na kavču in božala trebušček, nakar je možno počilo (sva slišala in čutila na trebuhu) in jaz se konaj še uspel priti do WCja, da nisem puščala lužic po stanovanju. Brez dvoma sva takoj ugotovila da je čas za porodnišnico. Jaz sem sedela va wc školjki, mož pa polnil še zadnje stvari iz seznama v torbo. In potem sva se dobesedno z nasmeškom na obrazu (kaj z nasmeškom, na trenutke sva se prav krohotala), češ kako izneneada je to zdaj prišlo, odpravila na Ptuj. Mene namreč ni nič bolelo, in presenetljicvo tudi strahu, ki ga je bilo ves čas čutiti kar se tiče poroda, ni bilo. Zato sva bila oba res zelo sproščena.
Po prihodu v porodnišnico so me dali na CTG, ki ni pokazal popadkov, pa tudi odprta nisem bila še nič. Zato so poslali moža domov, mene pa dali v sobo spat. Ob 2 uri zjutraj so se začeli popadki, ki so že takoj v začetku bili na 5 min in trajali 1 min. Vmes so bili celo še pogostejši (na 3 min). Ob 5 sem poklicala sestre in jim povedala za pogostost popadkov. Pregledale so me in ugotovile, da sem po 3 urah popadkov 1cm odprta. Zato so me ponovno poslale spat. In kako naj človek spi s popadki na 3-5 min? Ob sedmih je prišla nova izmena in z njo babica, s katero sem družinsko povezana, kar me je zelo veselilo, saj sem imela torej tam nekoga, ki mu res lahko zaupam. Ker so popadki ob 9 bili že precej močni sem jo poklicala, in po pregledu je ugotovila da sem "2 prsta" odprta, zato mi je dala svečke Buskopan za meščanje materničnega vratu in lajšanje bolečin). Poklicala sem moža in ob 9.30 sva bila oba že v porodni sobi. Najprej sem prosila da mi namestijo TENS, ki pa mi ni odgovarjal saj so bili popadki že preveč intenzivni. Namestiti bi mi ga namreč morali že prej, da bi se telo že malo privadilo, ne pa v najhujših bolečinah. Nato sem proti bolečinam dobila še Spasmex (v žilo) in toplo blazinico za predel materničnega vratu.
Od tu naprej pa sem jaz izgubila občutek za čas. Vem samo da je precej bolelo in da mi je čas kljub temu zelo hitro mineval. Vmes me je babica posadila na WC, ker sem nekoliko lažje prenašala tiste zadnje popadke pred iztisom. Pa tudi ustrezalo mi je malo spremniti položaj telesa, saj so nočne babice od mene zahtevale, da ležim. To pomeni, da sem do takrat, ko sem šla v porosno neprestano ležala (7ur) in me je že od tega vse bolelo.
Sam iztis otroka je nato trajal nekje 5-6 konkretnih popadkov in že sem imela na trebuščku malo Julijo, težko 2680g in dolgo 47cm, z obsegom glavice 33cm.
Ker je bilo potrebno rezanje, me je nato zdravnik še zašil. Šivi so me potem boleli še nekaj dni. Danes (7 dan po porodu) pa že lahko normalno sedim. Čeprav tu pa tam še malo zašpika.
V porodnišnici sva morali ostati 2 dni dlje, saj je Julija kot nedonošenček bolj dovzetna za zlatenico. Zato naju preventivno niso odpustili že 3 dan. In res je nasledni dan zlatenico tudi dobila in pristala pod lučko za 12ur. Vendar je tudi zlatenica popustila in v sredo sva bili že doma. Danes pa smo na ponovnem pregledu ugotovili, da je zlatenica popolnoma izginila.
Aja, naj povem še to. Glede mojega doživljanja bolečine popadka. Nekatere pravijo, da te bolečine ne morejo primerjati z ničemer. Jaz pa jo lahko. Z malo močnejšimi menstrualnimi bolečinami. V puberteti sem namreč imela konkretne menstrualne krče, in ta bolečina je bila prav taka. Čeprav tudti zadni popadki pa so "razred zase". Ampak se mi zdi, da se jih lažje preživi, če pomisliš, da si dejansko že v ciljni ravnini.
Tako da, jaz moram reči, da mi je bil porod res posebna, nepozabna izkušnja, vendar ne po bolečinah. Na te sem takoj po porodu dejansko čisto pozabila, kar ni ne bi nikoli v življenju mislila, da je mogoče. Zanimivo mi je bilo tudi to, da sem se kljub strašni izčrpanosti v zadnjem delu poroda (od bolečine in tega, da nisem čisto nič jedla in pila od prejšnjega večera) ob koncu poroda počutila nenormalno spočita in polna energije. Kot da ne bi bilo za mano poroda.
Zadovoljna sem bila tudi na porodnem oddelku, kjer so bile, razen zelo redkih izjem, sestre in zdravniki zelo prijazni.
Za konec pa naj še enkrat omenim, kar je ena od punc že opazila. Igro številk. Zgleda da bomo res morali malo raziskati, kaj numerologija pravi za našo Julijo, ker bi bilo naključje skoraj preveliko.
Namreč, rojena 21.1.2011 ob 11.22 v porodni sobi 2, kasneje pa ležanje v sobi št. 2 na odddelku.
Pa še nna stvar je zanimiva pri tem porodu. Julija je bila rojena 24 dni prezgodaj, kar je popolnoma enako kot moje rojstvo. Tudi sama sem bila namreč rojena točno 24 dni prezgodaj.
|
|
|
|