|
miamiam -> 5 in 2 letnika (rabimo pomoč) (17.6.2011 7:21:06)
|
Pozdravljeni
Potrebujem pomoč. Kaj se vam včasih dozdeva da ne zmorete več obvladovati svojih otrok? Da je ... enostavno preveč, da ne zmorete. Da ste razočarani, vse vam gre na živce, vse vas moti, nihče vas ne upošteva,.... Da bi jih enostavno spakirali pa nekam poslali? Ali pa sami odšli?
Naj opišem situacijo. Imamo 5 in 2 letnika. Doma se samo kregamo, nič ne ubogata, tavečji sploh. Vse je treba 5 x vprašati, povedati, opomniti,... 2 x lepo, pol 2x malo z povdignjenim glasom, pol pa tak kričimo en prek drugega, včasih pade tudi kaka po riti, priznam.
Tavečji je že na splošno zelo jokavi, za vsako malenkost se joče, nič mu ni prav. Že od malega je bolj zahteven otrok. Je bolj neprilagodljiv.
Mali pa ga vedno bolj posnema, brani se s kričanjem,... Seveda takšnega vedenja ne dopuščamo, pa vendar se nama z možem zdi, da je vse v prazno.... Kot da govoriva steni.
Včeraj smo imeli zaključni nastop v vrtcu, zaradi katerega sem se tudi odločila, da prosim za nasvet.
Prišli smo v vrtec (Midva z možem, pa tamanjši, pa še babico smo povabili na predstvo). Pa pridemo tja, pa naenkrat začne jokati, da ne bo nastopal. Pa se tišči k nama. Vseh ostalih 20 iz njegove skupine je bilo tam veseli, živahni, razigrani, naš pa se je cmizdrav skrival. Seveda ga nismo silili k nastopu, samo prav nama pa ni bilo. Vsi smo se veselili nastopa, prej smo šli iz službe, pogovarjali smo se doma, že dva dni je pel pesmice doma, pol pa tak? Povem vam, resnično sva se trudila skriti razočaranje in žalost ob takem obnašanju, nisva mogla iz svoje kože. Cel popoldne smo bili doma tiho, brezvolje.
z malim sva se pogovorila in sva mu tudi povedala, da smo se veselili nastopa, pa da smo žalostni in malo tudi razočarani, ker se je tako obnašal. Pa da ga vseeno imamo radi. Pa to ni bilo prvič, ko ni hotel biti s svojimi, vedno hoče biti neka izjema. Vzgojiteljica je rekla da pač pride taki trenutek,...
Pol pa večer, ob polnoči jokanje. Pa tudi ne prvič. Ni povedal zakaj. Vse je zbudil. Mož je znorel, ga je odvlekel v kuhinjo, kjer mu je držal pridigo. Pol je zaspal.
Naj povem, da se doma dosti pogovarjamo, se ukvarjamo z njim. Res pa je da pač moramo ritem prilagoditi tamanjšemu in dostikrat tudi nimamo časa.
Ima kdo podobno situacijo?
Hvala za nasvete
|
|
|
|