Drugi otrok (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Starši čvekamo



Sporočilo


Bejba -> Drugi otrok (3.9.2005 20:32:01)

Takole je (zdaj bom mogoče malo zafilozofirala ). Midva nekako nič več ne paziva pri sexu in posledica tega je jasno lahko druga pikica. Vedno sem si želela dva otroka in tudi to, da naj ne bi bila prevelika razlika med njima. Od kar pa imam mojega malega sončka, pa ne vem več kaj si želim. Še enega ali ne? Zdaj ali kasneje? In zakaj so se mi pojavili ti dvomi? Nikoli si nisem predstavljala, da imaš lahko nekoga tako rad. Dokler nisem rodila moje največje ljubezni. To ljubezen seveda lahko občutite vse tiste, ki ste že mame. Svojemu sončku se posvečam v vsakem svojem prostem trenutku, omogočam mu čimveč in mu izkazujem kar se da veliko ljubezni (seveda oba z možem, da ne bo pomote). Zato se nekje v sebi bojim, da bo ta moj sonček, ratal nehote zapostavljen, kmo bo prišla na svet druga pikica. Da se ne bova mogla več v toliki meri posvečati samo njemu, da ga bo drugi nekako izrinil. Čeprav bova naredila vse kar je v najini moči, da se ne bo čutil zapostavljenega, je to včasih verjetno nemogoče, saj manjši na začetku rabi več tvoje pozornosti in skrbnosti. Ne vem, v bistvu vam težko opišem kaj čutim,a upam da me razumete. Bojim se ali bom premogla še enkrat toliko ljubezni tudi za drugega otroka.
So ta vprašanja, ki se mi porajajo normalna ali zgolj še nisem pripravljena na drugega otroka, čeprav si ga po eni strani želim.
Preveč zakomplicirano? Upam na kakšno vašo vzpodbudno besedo, predvsem pa na izkušnje tistih, ki že imate dva ali več otrok.
Hvala

LP; Bejba




Jančika_ -> Drugi otrok (3.9.2005 20:51:12)

Vedno sem si samo sebe predstavljala kot mamo več otrok. Moje razmišljanje ti mogoče ne bo v pomoč, ker imam (zaenkrat?) samo enega.

Ko sem pri Vasjevih petih mesecih napričakovano zanosila, sem bila povsem šokirana, saj tako zgodaj o novem članu družine še nisva razmišljala.

Po glavi so se mi pletle enake misli kot se zdaj tebi. A samo nekaj dni - potem sem začela razmišljati o tem, kako bo lepo z dvema otročkoma (čeprav naporno), kako bo Vasja imel družbo (čeprav si je morda ne bo vedno želel), kako se bo lepo stiskati s tako malo štručko in kako bo dinamika v družini popolnoma drugačna. In potem sem komaj čakala! Tako sem bila vesela!

Žal sem imela spontani splav in potem še enega. Zdaj spolh ne razmišljam več o tem, kako bo Vasja prikrajšan, če bo imel bratca ali sestrico (ali celo več), ampak samo še o tem, kako bo prikrajšan, če tega ne bo. Saj ne mislim, da bi bil zares za kaj prikrajšan, a vendarle se mi zdi super fajn imeti brata ali sestro. Sama imam enega brata in sem si vedno želela še kakšno sestro.

To, o čemer razmišljaš, po moje ni znak nepripravljenosti na drugega otroka, ampak je popolnoma naravno. Vsekakor se za prvega otroka marsikaj spremeni, a ne samo na slabše.




špelin@ -> Drugi otrok (3.9.2005 21:52:15)

Jančika ti je res lepo napisala. Sama lahko dodam le še tole: ne boš verjela, takšne misli se meni porajajo kdaj pa kdaj še zdaj, ko že imam dve deklici. Včasih pride trenutek, ko me stisne pri srcu, ker se večji ne morem posvečati toliko, kot bi se ji želela. Potem pa vidim, kako ljubeče boža dojenčico in kako mala predano zre v njene oči in se zavem, da je vse dobro in prav




*maja -> Drugi otrok (3.9.2005 22:31:23)

Jaz sem razmišljala popolnoma enako. Kako bom lahko imela še enega otroka da prvi nebi bil zapostavljen, kako ga bom lahko imela enako rada,...
Jaz sem imela prave more ponoči, ko sem bila že noseča z drugim . Imela sem slabo vest, ker ne bom mogla posvečati svojega časa samo ta prvemu, včasih sem se iz obupa celo razjokala.
Ampak verjemi mi, ko zagledaš svojega drugorojenca te vsi ti občutki minejo. Svojo ljubezen lahko popolnoma enakovredno razdajaš obema, se jima posvečaš tako da ni nihče zapostavljen in ni prikrajšan. S časoma se lahko z obema na enkrat igraš oz. se igrate vsi skupaj kar zna biti še bolj luštno kot je s samo enim otročkom.

Jaz imam tri otročičke, ki so moja največja ljubezen in jih ne bi za nič na svetu zamenjala. Vse tri imam enako rada in se jim skušam posvečati enakovredno. Je pa res da je naša najmlajša stara šele dobra dva meseca in trenutno potrebuje največ pozornosti, vendar mi pri tem pomagata starejša dva. Pa še zelo pomembna se počutita ko sta vključena v vsakodnevna opravila.
Skratka nimaš se za kaj obremenjevati. Če si želiš še enega otročka se nikar ne boj da bo prvi za kaj prikrajšan, ravno nasprotno dobil bo družbo in nekoga s katreim se bo lahko igral, ko mamice ne bo zraven .




aljaz p -> Drugi otrok (3.9.2005 22:46:16)

Bejba nič se ne sekiraj saj lahko nudiš toliko ljubezni enemu kot dvem ali celo več.Jaz imam razliko 18 mesecev in moram priznati ,da je sicer včasih naporno ampak drugače super.Res pa je da Aljaž vedno sodeluje pri previjanju in hranjenju ter pri igri,da se ne počuti zapostavljenega.Fino se mu tudi zdi ko ga prosim da mi kaj pomaga pri sestrici. Zato kar pogumno v nove zmage                                                          Lp Vesna




SISI25 -> Drugi otrok (4.9.2005 10:08:58)

Ja poznam to. No moja dva sicer nista eden za drugim ampak kar skupaj ampak vseeno.
JAz se včasih počutim kar krivo, ker se ne morem obema maksimalno posvečati. Najhuje mi je ko se oba mi kar na hlače vesita jaz pa ne morem obeh vzeti, potem pa raje nobenega ne. Ne želim delati razlik, kar pa je včasih zelo naporno. Je pa res tisto, da se tolažim, da bosta ko bosta malo večja imela družbo (ker zdaj ne pokažeta nobenega veselja). ČEprav se že zdaj tepeta za igrače, kaj šele bo.




rainbow -> Drugi otrok (4.9.2005 10:54:07)

Bejba!

Še od mene spodbuda!

Midva imava dve pupi stari 2 leti in skoraj 6 mesecev, sem razmišljala enako kot ti, kljub temu da sva se odločila za majhno razliko; tudi jaz si nisem znala predstavljati, kako bom znala imeti rada dva otroka, ampak ti povem, da je luštno; ljubezen ni omejena stvar, a ne.
Edino, kar sem morala razčistiti sama s sabo, da se nisem mogla toliko posvečati starejši po porodu kot prej; to mi je bilo najhuje, ampak sem se potem navadila in vključila druge ljudi; je tako prav, ker gre zdaj v vrtec.

So pa to normalna razmišljanja, se vidi, da te skrbi in da hočeš najbolje za tvojega sončka. Super

pa uspešno!




Abby -> Drugi otrok (4.9.2005 16:13:34)

Sama sem se nekje pred letom in pol nekako odločila, da je en otrok dovolj. Iz standardnih razlogov: enemu se bom lahko bolj posvečala, ga imela bolj rada, etc. Ob tem, da sva seksala brez zaščite. Dobro, saj sva pazila in računala varne dni, in podobno. In potem sem zanosila, ko je bila hčerka stara 2 leti in 3 mesece. Najprej sem bila nesrečna in obupana. Dolgo se nisem mogla sprijazniti z novo situacijo. Bala sem se, da dojenčka ne bom imela tako rada kot Majo, pa spet, da bom potem njo zapostavljala, da se ne bosta marala med sabo, ker bosta čutila da ju zapostavljam enega na račun drugega... Ko sem rodila, sem bila nesrečna, ker se v fantka nisem zaljubila na prvi pogled, kot sem se v punčko. Še vedno me je skrbelo, ali bom lahko do obeh čutila enako, glede na to, da je ona bila načrtovana, on pa ne (čeprav zaželena sta bila oba v končni fazi). Ampak kaj kmalu se je to spremenilo, in danes si ne znam več predstavljati življenja brez njega.
Mislim, da so to precej običajne skrbi in strahovi mladih mamic. Vendar se pa vedno najde dovolj ljubezni za toliko otrok, kot jih imaš.




Annny -> Drugi otrok (4.9.2005 23:07:43)

Jaz bi ti težko povedala kaj vzpodbudnga, ker razmišljam drugače..midva bova zaenkrat ostala pri 1 otroku- no, jaz sem se zase tako odločila, čeprav moj pravi, da ne bi imel nič proti še enemu in to takoj.
Kdo bo rekel, da sem egoistična, ampak midva imava v planu še toliko potovanj..z enim otrokom je to lahko, z dvema je drugače...pa še kaki dve leti bi morala počakati (nosečnost + da je otrok star vsaj eno leto)..Ko se bomo malo 'umirili' in napotovali in ko bo Naja malo večja, bo morda napočil tudi čas za še enega..ali pa tudi ne..trenutno se najraje 100% posvetim Najčici.
lp




Stran: [1]