dopust + regres delo za dol.čas (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družinska zakonodaja



Sporočilo


tijati -> dopust + regres delo za dol.čas (15.4.2012 10:14:55)

prosim za pomoč!!!

zaposlena sem od 1.1.2012 -do 31.7.2012 imam pogodbo (ne bodo mi podaljšali) se pravi 7 mesecev
- se pravi mi priprada sorazmerni del dopusta
- sorazmerni del regresa

ali se motim???
namreč nekje piše da po 6 mesecih zaposlitve ti pripada celi regres in tudi dopust...???

100x hvala za pomoč





artista7 -> RE: dopust + regres delo za dol.čas (15.4.2012 10:27:13)

mislim da ti po 6 mesecih zaposlitve pripada regres. Poglej si zakon o delovnih razmerjih-131. člen ureja regres, nekje tam pa piše še za dopust.




blaža -> RE: dopust + regres delo za dol.čas (15.4.2012 10:32:39)

Pripada ti cel regres, ker si zaposlena več kot 6 m.

52. Ali imam tudi v primeru, če imam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za tri mesece, pravico do letnega dopusta?

Seveda, tudi v primeru pogodbe o zaposlitvi za tri mesece, delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Če gre za edino zaposlitev v tekočem koledarskem letu, delavec v takem primeru pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta in sicer za vsak mesec dela 1/12 celotnega letnega dopusta, skupaj torej četrtino celotnega letnega dopusta. Če je delavec v tekočem koledarskem letu poleg trimesečne zaposlitve imel tudi sklenjeno delovno razmerje pri enem ali več drugih delodajalcih in je v tekočem koledarskem letu skupaj dopolnil čas nepretrganega delovnega razmerja več kot šest mesecev, pa gre delavcu v takem primeru pravica do celotnega letnega dopusta, ki ga izrabi pri posameznem delodajalcu v sorazmernem delu glede na čas trajanja zaposlitve pri vsakem od njih.

137. Kdaj pridobim pravico do letnega dopusta? Ali ima vsak delavec pravico do letnega dopusta?

Vsak delavec ima pravico do celotnega letnega dopusta, ko izpolnil pogoj neprekinjenega delovnega razmerja v trajanju najmanj 6 mesecev, ne glede na to, ali je v tem času tudi dejansko opravljal delo ali pa je bil opravičeno odsoten z dela (zaradi bolniške, porodniške oz. drugih oblik starševskega dopusta, izobraževanja ali drugih osebnih okoliščin). Zakon veže pogoj na trajanje delovnega razmerja in ne na dejansko opravljanje dela v tem času. Če delavec ne izpolni šest mesečnega nepretrganega delovnega razmerja, ima po zakonu pravico do sorazmernega letnega dopusta in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec delovnega razmerja v koledarskem letu. Takšna pravila izhajajo tako iz ZDR kot tudi iz Konvencije MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu. Pravico do celotnega ali sorazmernega letnega dopusta pridobijo vsi delavci, ne glede na to, ali imajo sklenjeno pogodbo za določen čas, za krajši delovni čas od polnega ali za druge atipične oblike zaposlitve, za opravljanja pripravništva, s poskusnim delom, kot tudi v primeru dela otrok, vajencev, dijakov in študentov. Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca za tekoče leto obvestiti o odmeri letnega dopusta.
139. Koliko dni letnega dopusta mi pripada in kako se določi?

Letni dopust se izračuna tako, da se najprej odmeri minimalno trajanje štirih tednov in se nato dodajajo dodatni dnevi glede na kriterije, ki jih vsebuje že zakon sam ali pa so določeni v veljavnih kolektivnih pogodbah, kot je to natančneje obrazloženo pri naslednjem vprašanju. Minimalno trajanje štirih tednov se preračuna po številu delovnih dni v delovnem tednu, ki po razporedu delovnega časa velja za posameznega delavca. To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni (4 x 5 dni), delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni (4 x 4 dni), delavec, ki ima šest-dnevni delovni teden pa 24 dni (4 x 6 dni) minimalnega letnega dopusta. Zakon ne določa natančnejših pravil za preračun v primerih, ko ima delavec neenakomerno razporeditev delovnega časa, tako da na primer en teden dela 6 dni, naslednji teden pa 4 delovne dni na teden. V takem primeru se praviloma izhaja iz povprečne razporeditve števila delovnih dni na teden v določenem obdobju, natančnejše metode pa praviloma oblikujejo v praksi delodajalci sami. Pomembno je, da tudi v primeru neenakomerne razporeditve delovnih dni v tednu delavec ne sme biti zaradi tega dejstva v manj ugodnem položaju glede na delavce, ki imajo enakomerno razporejen delovni tednik.




Stran: [1]