dilema glede študija (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Finančne dileme starševstva



Sporočilo


ninchi9 -> dilema glede študija (1.9.2012 11:08:55)

Pozdravljeni

Sem že čisto obupana, ker ne vem kaj naj naredim. Iščem nasvete, mnenja čisto neobremenjenih ljudi (torej vas), kako gledate na vse skupaj, kar bom zapisala.

In sicer - že kot mala deklica sem se izredno zanimala za glasbo. Hitro je bilo očitno, da sem za to tudi nadarjena. Zaključila sem nižjo glasbeno šolo in potem šla po navodilih mame na srednjo ekonomsko (češ, da je glasbena gimnazija prenaporna zame). Ves ta čas sem se ukvarjala tudi s petjem. Pela sem in še zdaj pojem v ansamblu. Potem sem dobila kadrovsko štipendijo in šla študirat ekonomijo. Zdaj trenutno pišem diplomsko nalogo. Star sem 27 let in imam otroka starega leto in pol. Imam samo eno leto in pol delovne dobe. Sem zelo nesrečna, ker ne morem delat tega, kar me veseli in za kar sem praktično rojena. Rada bi postala učiteljica glasbe, a imam dosti ovir na tej poti. Študij bi trajal 6 let, to se pravi, da bi se lahko zaposlila z nekje 34. leti. Meni se to zdi skrajno pozno in sploh ni zagotovila, da bom službo dobila.

Torej, kaj mislite, bi šla v to, ali naj grem raje v službo kot ekonomist (čeprav že kar nekaj časa iščem, pa nič)?

Če bi postala učiteljica, bi se mi uresničile sanje, a ne vem, kako bomo do takrat živeli.....




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (1.9.2012 11:26:42)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Stanislava_ -> RE: dilema glede študija (1.9.2012 11:43:23)

Zelo mlada si še, imaš otroka, celo leto in pol delovne dobe, kar je danes relativno veliko (če se primerjaš z mladino, ki jim je pri teh letih višek delovnih navad redna uporaba pametnega telefona in vsaka resna delovna obveza mobing), čeprav absolutno premalo, ko bi pri teh letih zdrav deloven človek moral imeti tri do štiri leta redne delovne dobe.

Na dolgi rok je tisto, kar te bo osrečilo poklic, ki si ga želiš in ki ga boš z veseljem opravljala. Skoči v vodo, če imaš zdravega otroka, to je edini pogoj, vse ostalo so izgovori. Poišči delo (delo, ne službo), ki ti bo zagotavljajo vir preživljanja (pri teh letih mlad človek ne potrebuje nobenega luksuza, ker sta že mladost sama po sebi in zdravje luksuz - ceni to in bo vse ostalo postalo logično) in se podaj v študij, ki pomeni tvoje življenjske sanje. Srečno!




ninchi9 -> RE: dilema glede študija (1.9.2012 11:55:26)

Hvala, ful ste me vzpodbudile, to res rabim, ker moji domači so zgroženi ob takih idejah :). Je res, da hodim med vikendi pet z ansamblom in mesečno zaslužim od 400 do 800 evrov, mož pa tudi nima tak slabe plače - 1000 evrov net. Zdaj pa sem se pozanimala še o plačevanju delovne dobe, ki baje znaša nekaj čez 60 evrov in imam pravico do 7. leta otrokove starosti. To pa se ravno izzide. Edini problem je, da je ta študij v Mariboru samo redni. A mislite, da moram prav tako plačati šolnino, glede na to da sem nad 26? Aja, pa še maturitetni tečaj moram to leto opravit in maturo, da lahko sploh grem na faks. Mah, te službe so tak, jaz sem zdaj bila na 2 razgovorih za prodajalko v S.oliveru, kjer res VSE poznam, pa mi niti to ni pomagalo, ker imam baje premalo izkušenj iz prodaje [sm=zmeden.gif]
Tako da jaz res ne mislim čumit doma, otrok pa bo v vrtcu. Raje grem svojim sanjam nasproti, kljub kljubovanju svojcev. Že od nekdaj čutim, da je to moje življenjsko poslanstvo, ki me osrečevalo do smrti. Žal mi je, da nisem že v preteklosti bila tako odločna, kot sedaj. :)




Stanislava_ -> RE: dilema glede študija (1.9.2012 12:00:38)

Vse pogoje imaš, da narediš tako kot čutiš [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image].

Mnenja kar presliši. Veliko ljudi okrog nas je, ki so se začepili doma in mislijo, da je to edini pravi način življenja in razmišljanja. Čepke v ušesa in pogumno naprej.




josephine27 -> RE: dilema glede študija (1.9.2012 12:29:40)

Se strinjam s tistim, kar je bilo do zdaj napisano. Poslušaj svoje srce, ker drugače te bo to vedno žrlo. Govorim iz lastnih izkušenj, ker sem bila nekaj časa nazaj v podobni situaciji. Sem dolgo odlašala z odločitvijo pa je bilo samo še težje. Moje sanje so sicer drugačne in se tudi za študij nisem odločila ampak za drugačne oblike izobraževanja, ki mi bodo lahko omogočile, da bom delala tisto kar me veseli.

Bi ti pa svetovala, da se dobro pogovoriš s svojiim partnerjem/možem preden greš v to. Ker to prinese kar veliko spremembo v družinsko življenje. Če te on podpira je čisto vseeno kaj si o tem mislijo drugi. Druge lahko enostavno preslišiš.




LuLu -> RE: dilema glede študija (1.9.2012 12:41:29)

IZVIRNO SPOROČILO: ninchi9

Študij bi trajal 6 let, to se pravi, da bi se lahko zaposlila z nekje 34. leti. Meni se to zdi skrajno pozno in sploh ni zagotovila, da bom službo dobila.

Torej, kaj mislite, bi šla v to, ali naj grem raje v službo kot ekonomist (čeprav že kar nekaj časa iščem, pa nič)?

Če bi postala učiteljica, bi se mi uresničile sanje, a ne vem, kako bomo do takrat živeli.....

Tudi kot ekonomist se dobi težko služba. Tu si na istem, s tem, da bi v eni službi uživala, v drugi pa ne. Že tukaj je odločitev lahka. Ali boš brezposelna ali pa študentka... boste živeli in preživeli. Lahko imaš tudi status študenta, pa mogoče še prej dobiš kako delo prek štud. servisa.
Študij traja 6 let... kaj še čakaš? Časa nazaj ne gre prevrteti, končala ga boš pri 34... začni zdaj, če boš kasneje, ga boš še kasneje končala.
Uresniči si sanje... to je bistvo življenja. Ne pa životarjenje. In ena znucana fraza... Nikoli ni prepozno!




kajajaka -> RE: dilema glede študija (1.9.2012 13:10:05)

Kot so napisale predhodnice - sledi svojim sanjam in željam in ne oziraj se na druge! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Anonimen -> RE: dilema glede študija (1.9.2012 13:22:53)

Samo to dopisem, da se zelo dobro pozanimaj glede rednega studija. Ker si ze bila studentka lahko vpises vzporedni studij in ne vem zakaj bi morala ta studij placat. Bos redna studentka.

Pa kar korajzno, smo taki ki sledimo svojim sanjam, ceprav prinasajo veliko odrekanja [sm=smiley1.gif] Sam se splaca, ko delas stvari, ki si jih res zelis in si zanje poklican.




Poka -> RE: dilema glede študija (6.9.2012 7:27:27)

Joj, sam nekaj... Sam pod nobenim pogojem ne it študirat GLASBENE PEDAGOGIKE - res, poslušaj me! Ne boš dobila službe, verjemi. V šolstvu, kjer je vsak dan slabše, ni služb, še če imaš veze, jaz jih imam nekaj, pa trenutno nimam službe v šolstvu. Čakam, da firma toliko zraste, da se lahko doma zaposlim.

Kar se pa tiče GLASBENE AKADEMIJE, je pa po mojem malo lažje. Kateri predmet si pa delala na nižji glasbeni? Z nekaterimi inštrumenti je lažje.

Sicer ti pa povem, da se da čisto vse - sama sem naredila še en inštrument, ko sem že delala in zraven smo zidali, odpirali firmo, pa še magisterij sem delala - in ne boš verjela, stara sem 32 in razmišljam še o enem faksu :) Po mojem, ko bo čas in da bom imela delo tako,d a si ga lahko prilagodim, bom šla. Tud imam sicer ene take - glede starosti... Koga briga, žživimo lahk 100 let.

Drugače pa - pri nas eden od monterjev na firmi, en res faaajn človek, tudi igra klarinet, tudi v ansamblih, z našim bivšim dirigentom iz simfoničnega orkestra (do lani sem igrala), star je po mojem sigruno okrog 40, pa študira zdaj na akademiji za glasbo. Tu sicer nisem čisto prepričana - lahko da študira v Celovcu, kjer je malo drugače in se je treeba pozanimat, kako se potem zaposlit s tistim... Je pa menda zelo nadarjen. Jaz igram sicer dva od godal in klavir, sem se sama naučila, menda sem nadarjena - sam če ne vadiš, je včasih hudič :))) Ampak ne bi se več šla tega gonjenja lestvic gor in dol trozvokov in tega po par ur na dan, np. ne, ni šans :) To veš, da te čaka po par ur na dan vaj? No, pa saj isto je pa s študijem, tako da...




aknela123 -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 2:35:45)

ninchi, ta post od Poke kar preskoči, ga sploh ne beri. Poka je trenutno brezposelna in verjamem, da tudi zanjo pridejo boljši časi.
Glej, tudi jaz sem že imela končan faks, za katerega sploh ne vem, zakaj sem bla tam. Potem že poročena, z otrokom sem se spet vpisala na željeno smer, plačevala in je nekako šlo. Zdaj sem v službi na tem področju in je res, da je to potem čisto drugače, ko delaš, kar te veseli. Trenutno so mogoče res taki časi, kot piše Poka, da je težko dobit zaposlitev, ampak vsi smo še dokaj mladi, če gledaš na to, kdaj se bomo upokojili in z leti se bodo tudi razmere na tem področju izboljšale.
go for it!




puppa -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 9:33:54)

Jaz pa ne bom rekla, da preskoči post od Poke. Preberi ga in si ga vzemi k srcu. Dejstvo je, da je danes s službami zelo, zelo slabo. In to moraš vzeti v obzir in v računico. Če se ti izzide, da daješ denar tudi za faks - go for it. Ampak, da ti ne bo enkrat kasneje tega denarja žal.
Ko ne boš imela službe in ne denarja - v takih okoliščinah ponavadi pride žalovanje za zapravljenim denarjem.

Jaz sicer imam službo (zaenkrat še, dolgo pa je tudi ne bom imela več), sicer pa sem na podobnem kot ti. Nekaj si strašno želim, in če želim to doseči, moram narediti prekvalifikacijo. Stvar pa je v tem, da je v tistem željenem poklicu nenormalno veliko kandidatov za službo - veliko jih sedi doma in čaka na boljše cajte.
Zdaj - a se mi splača ta riziko, da zapravim denar, pa se jim potem pridružim doma na stolčku?
Ne vem, nisem dovolj pametna.

Ampak ... če se tebi zdi, da si toliko želiš, da ti ni pomemben denar in čas ... Zakaj ne?




Anonimen -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 9:45:08)


IZVIRNO SPOROČILO: puppa

Ampak, da ti ne bo enkrat kasneje tega denarja žal.
Ko ne boš imela službe in ne denarja - v takih okoliščinah ponavadi pride žalovanje za zapravljenim denarjem.



Nikoli ni obzalovanja za stvari, ki so prava odlocitev. Prej bo lahko obzalovala, da nikoli ni poiskusila, ker se ji je skoda zdelo denarja. Ce delas v skladu s svojo notranjo zeljo, ves, da delas prav in ves, da je bla ta pot edina mozna. Odrekanja pa gotovo so. Denarja ti ni zal, ker je toliko drugih stvari ki jih moras spremenit, se jim odrect, da je denar se najmanjsa zadeva. Doma lahko sedis in jamras, kaj bi ko bi...ali pa nekaj storis in probas, ce lahko zastavljene zelje uresnicis. In tudi ce ne bo imela ne sluzbe ne denarja, bo imela novo znanje in izkusnje, nova poznanstva in prijateljstva, predvsem pa vedenje, da je storila nekaj zase in za svoje veselje. Zivi se enkrat, sanje je treba izzivet, drugace ostanemo zagrenjeni in z besedami "ce bi se enkrat zivel bi pa..." Skoda.




mateyka -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 11:57:27)

puppa, za novo pridobljeno znanje ti pa nikol ne bi smel bit žal..




puppa -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 13:20:27)


IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba


Nikoli ni obzalovanja za stvari, ki so prava odlocitev. Prej bo lahko obzalovala, da nikoli ni poiskusila, ker se ji je skoda zdelo denarja. Ce delas v skladu s svojo notranjo zeljo, ves, da delas prav in ves, da je bla ta pot edina mozna. Odrekanja pa gotovo so. Denarja ti ni zal, ker je toliko drugih stvari ki jih moras spremenit, se jim odrect, da je denar se najmanjsa zadeva. Doma lahko sedis in jamras, kaj bi ko bi...ali pa nekaj storis in probas, ce lahko zastavljene zelje uresnicis. In tudi ce ne bo imela ne sluzbe ne denarja, bo imela novo znanje in izkusnje, nova poznanstva in prijateljstva, predvsem pa vedenje, da je storila nekaj zase in za svoje veselje. Zivi se enkrat, sanje je treba izzivet, drugace ostanemo zagrenjeni in z besedami "ce bi se enkrat zivel bi pa..." Skoda.



Oprosti, ampak če ni ne službe in ne denarja, se malo težko preživi. Se ti ne zdi?
Nekateri še vedno vse mal prenalahko gledate.

Ajd, če je človek sam, brez obveznosti, brez otrok, brez partnerja ... Ja, ni problema, da tisti denar, nekak se že znajde potem, ko nastopi finančna stiska za preživetje.
Ko pa je nekdo, za katerega smo čustveno in finančno odvisni - pa sorry - ni več samo kaj si jaz želim.

Saj sem napisala - če vidi realno možnost, da bi kljub temu, da mora študij plačati, lahko družina normalno preživela (ona med vikendi poje - izredni študij pa je tudi med vikendi - se pravi bo manjko denarja) potem naj se seveda loti tega.




ronja -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 13:32:41)

Študiraj ob delu in potem lahko magari privat inštruiraš, dokler ne dobiš prave službe v svojem novem poklicu. S 34 leti in 1 letom delovne dobe namreč ne boš najbolj iskana roba, sploh če si vmes omisliš še kakega otroka - to je pač realnost, je fajn računat na to, sicer bodo tvoji otroci spraševali: hotela sem trenirat to in to, pa ni bilo denarja... In ti bo hudo.

Sanje so fajn, prav je da jih imamo, da jih poizkušamo uresničit. Vseeno pa tudi na resničnost ne smemo pozabit, sicer si boš kasneje očitala, da tvoja mala ni mogla na to pa to, kar si je ful želela, zato, ker si ti hotela nekaj zase kasneje... Poizkusi naredit kompromis.

če si res rojena za glasbo, ne vem, zakaj si mislila, da bo glasbena gimnazija pretežka zate? Sicer se da glasbeno gimnazijo delat vzporedno z navadno gimnazijo ali kako drugo šolo, res pa je to malo bolj naporno. Kaj pa vsaj 10 letko imaš narejeno? (6 let osnovne + 4 leta samo inštrumenta/petja)?

Tudi če nisi naredila srednje glasbene, lahko greš direkt na faks, če narediš sprejemce- na tvojem mestu bi najprej to probala - ni namreč 100%, da jih narediš.

študij glasbe ne traja 6 let, ampak tako kot vsak drugi, po bolonjski celo manj kot prej.

Najprej poizkusi, ali sploh narediš sprejemce. Potem lahko inštruiraš glasbo tudi tako, doma, privat, dokler pač ne dobiš službe. IN vidiš, če ti gre UČENJE DRUGIH. ker pet ali pa učit petje ni isto. Lahko bo boljši učitelj nekdo, ki ni tako dober v vsamem izvajanju, ker to dvoje ni ista reč. In ni nujno, da ti bo všeč učit petje, če ti je všeč pet - to hočem rečt. Si to že poizkusila? Kaki so bili odzivi? Škoda bi se bilo vršt v nekaj na glavo, vršt nekam 6 let, se met mogoče fajn v šoli, ampak zategovat pas doma, pa potem na koncu ugotovit, da to ni čisto to.

Sledi sanjam v resničnosti, skratka;).




ronja -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 13:41:21)

Če pa itak nisi v službi in niti ne misliš oz. ne rabiš, potem je pa sigurno boljše študirat kot pa doma sedet. Kar se tiče šolnine, se pozanimaj na vaši glasbeni. Za domače je vseeno, ali so priti ali ne, glavno, da je partner za. Brez njegove podpore je pa težje, razen, če misliš vse naredit dopoldne.

Sicer pa: če bi bila sama na tvojem mestu, bi šla zdaj na jesenski rok mature, na sprejemce in začela letos. Sama recimo ne vem, kako bo z mojo službo v prihodnje in se že zdaj učim (pa še iz porodniške nisem prišla)... Znanja res ni nikoli preveč, ampak tudi zaslužit je včasih kaj treba, če imaš otroke;). Sicer imata vidva čisto fajn prihodke, tako da se ni za bat in lahko tudi par let študiraš, če hočeš, pa ne bo krize.




ronja -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 14:05:22)

aknela, jaz pa tudi ne bi rekla, da naj preskoči pokin post. To je reala in prav je, da jo ve. Dostikrat imajo ljudje (ravno pri glasbi) precej izkrivljene predstave, sploh če je že dolgo odkar so se učili to v šoli... Ne predstavljajo si, da študirat glasbo, pomeni tudi piflanje teorije, vaje lestvic gor pa dol, reševanej "enačb" raznoraznih baročnih skladb (ko moraš nadaljevat melodijo, imaš pa točno določena pravila, kako to smeš delat, čista logika, zelo malo glasbe), itd... Ljudje radi pojejo ali radi rišejo in potem mislijo, da je študij to in ko pridejo, so nesrečni, ker je zraven en kup drugega, kar pa ni "to". In zgubijo vedelje, (in čas in denar v tem primeru)...
Fajn je tudi vedet, kako je potem s službami. fajn je met plan b. Če ne bom imela redne službe, bom pa... Ona to že ima: pač bo pela še naprej v ansamblu, to ji je všeč. Ni pa učenje mulcev isto kot petje v ansamblu in težko rečeš, da je to tvoja sanjska služba, če je še nikoli nisi poizkusil. Saj to ni tako težko probat;). Lahko tudi zastonj koga inštruira, da se vsaj malo nauči prej...




Anonimen -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 14:14:02)


IZVIRNO SPOROČILO: puppa


IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba


Nikoli ni obzalovanja za stvari, ki so prava odlocitev. Prej bo lahko obzalovala, da nikoli ni poiskusila, ker se ji je skoda zdelo denarja. Ce delas v skladu s svojo notranjo zeljo, ves, da delas prav in ves, da je bla ta pot edina mozna. Odrekanja pa gotovo so. Denarja ti ni zal, ker je toliko drugih stvari ki jih moras spremenit, se jim odrect, da je denar se najmanjsa zadeva. Doma lahko sedis in jamras, kaj bi ko bi...ali pa nekaj storis in probas, ce lahko zastavljene zelje uresnicis. In tudi ce ne bo imela ne sluzbe ne denarja, bo imela novo znanje in izkusnje, nova poznanstva in prijateljstva, predvsem pa vedenje, da je storila nekaj zase in za svoje veselje. Zivi se enkrat, sanje je treba izzivet, drugace ostanemo zagrenjeni in z besedami "ce bi se enkrat zivel bi pa..." Skoda.



Oprosti, ampak če ni ne službe in ne denarja, se malo težko preživi. Se ti ne zdi?
Nekateri še vedno vse mal prenalahko gledate.

Ajd, če je človek sam, brez obveznosti, brez otrok, brez partnerja ... Ja, ni problema, da tisti denar, nekak se že znajde potem, ko nastopi finančna stiska za preživetje.
Ko pa je nekdo, za katerega smo čustveno in finančno odvisni - pa sorry - ni več samo kaj si jaz želim.

Saj sem napisala - če vidi realno možnost, da bi kljub temu, da mora študij plačati, lahko družina normalno preživela (ona med vikendi poje - izredni študij pa je tudi med vikendi - se pravi bo manjko denarja) potem naj se seveda loti tega.



Ah ja...poglej, njen partner ima sluzbo, ona zasluzi cez vikende (ne vemo kdaj so predavanja, pravi da je redni studij torej niso cez vikende), ce bo delala kar jo veseli bo nasla se druge opcije zasluzka (instrukcije, poucevanje, kaksno nadomescanje...). Vedno se najde ce se hoce (se velikokrat smo tle na RR prebral da sluzbe so, sam ce hoces delat a ne?). Torej, gres in delas vse, za dosego svojih sanj. Ni mama samohranilka s petimi otroci, brez sluzbe in brez stanovanja. Nic ne jemljem na lahko, napisala sem da se marsikaj da ce si to zelis in upas. Sem napisala, da so odrekanja...v to gre tudi skrb za otroka, prilagajanje, manj casa z otrokom itd. itd. beres to, kar zelis prebrat, ne tega kar sem napisala. Tko da oprosti ti, nekateri pac samo upajo na boljse, sanjajo kaj bi, drugi pa grejo in si upajo poizkusit. Ne lahko pa ni. Pravzaprav je izredno naporno, bolj kot si marsikdo predstavlja. In seveda je treba premislit o skrbi za otroka, o krivdi ki jo cutis ko delas stvari 'zase' ko bi moral bit z otrokom, tudi zelji o se kaksnem otroku, tudi o tem da 1.5 letnik zahteva malo manj kot 3letnik, 5 letnik--ko bi igral z njim, hodil ven, na izlete...pa moras studirat za izpite. Ne, ni lahko.

Napisala samo, da je vazno (in zmeraj bolj bo vazno) da delas stvari, ki jih zelis, se cutis zanje poklican ker v tej konkurenci danes se se prekleto vidi, kdo uziva v tem kar pocne in kdo ne. Kar se mene tice, lahko postane tudi zagrenjena ekonomistka, ki bo posledicno na otroke prenasala krivdo, ces da se je v dobro otroka odrekla sanjam. Bulsit, ce te je strah nekaj pocet, ne reci da obstajajo odgovornosti zaradi katerih se odlocas drugace. Vedno se odlocas tako, kot se sam zelis. In potem z odlocitvami zivis. Moras se pa v teh odlocitvah dobro pocutit, torej srce mora bit mirno ker si izpolnjen, naredil si nekaj kar si si zelel, ni blo zate, si sel dalje, nasel nekaj drugega.

In se enkrat: je studentka, pise diplomo-- ne vem zakaj bi si morala studij placat ce lahko studira vzporedno. Ali se to ne da, ker njen zdajsnji studij ni na isti ravni in zato rabi se maturo naredit? Svetujem lahko samo to, da poleg vseh odlocitev o otroku, denarju, sluzbi...najprej pridobi res vse informacije o vpisu in se na osnovi tega odloci ali je pripravljena na vsa leta studija ki jo cakajo. Zivljenje gre dalje in marsikaj se zgodi...tudi partner lahko izgubi sluzbo. Ampak to je vse CE...ne vem kako se bodo stvari odvrtele, zato je tudi brezpredmetno iskat odgovore ali bo sluzba cez 6 let ali ne. Ja, lahko se zaposli sedaj, cez 6 let pa sluzbo izgubi in ne dobi nove..ostane brez izobrazbe, ki si jo je zelala, z nekaj delovne dobe in brezposlena. Je to boljsi rezultat? Ne zatret ljudem vse sanje, zato ker je treba premislit kaj pa ce...ok, kaj pa ce se ji nove poti odprejo z novo izobrazbo in dobi sluzbo veliko hitreje kot med tisocimi ekonomisti sedaj? In kaj pa ce poizkusi in se vpise na faks, vmes pa isce sluzbo ter se zatem odloca? Kaj pa ce ne bi naredila zopet isto kot v srednji soli ko je poslusala mamo in se vpisala nekam kjer ni pridobila nicesar?

Govorim iz izkusenj: ko sem sama iskala kaj bi studirala mi je solska psihologinja rekla, da kaj imam glavo v oblakih da na ta faks nikoli ne bom prisla (so bli se sprejemni izpiti). Do smrti ne bom pozabila, da sem vseeno z mamino pomocjo se odlocila, da grem in poskusim. Naredila sem ta faks, pa se enega za tem, pa se dva magisterija. Tolko o tem kako nas lahko pozitivne vzpodbude pripeljejo nekam in ljudje z 'realnim' pogledom na svet zatrejo vse, o cemer sanjamo. Velja si zapomnit: svet pripada pogumnim.




LuLu -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 14:30:14)

IZVIRNO SPOROČILO: bibasiba

Tolko o tem kako nas lahko pozitivne vzpodbude pripeljejo nekam in ljudje z 'realnim' pogledom na svet zatrejo vse, o cemer sanjamo. Velja si zapomnit: svet pripada pogumnim.

Podpišem takoj.




pelin -> RE: dilema glede študija (9.9.2012 17:58:55)

Biba, tudi moj podpis...Tudi moja zgodba in izkušnje z "dobronamerno"šolsko psihologinjo so podobne... s tem, da sem se jaz odločala med mojim sanjskim študijem in med ,za tiste čase, primernejšim študijem. Zmagal je kao glas razuma in ne glas srca...spravila sem se na tisti študij, ki mi je že v začetku smrdel in kljub dokončanju kao perspektivnega šolanja na koncu ostala na cesti, ker je super duper firma odšla v stečaj ...nekako pri tvojih letih Ninchi in z dvema mulčkoma na pukli, sem si rekla, da je pač to še zadnja šansa zame. Vpisala sem se na faks, ki je bil čisto v drugi smeri kot moj prejšnji, zato sem morala začeti praktično od začetka...ob finančni (študirala sem izredno) in seveda moralni podpori partnerja sem ga zaključila v najkrajšem možnem času...in kljub črni napovedi naše vedeževalske psihologinje, dobila zaposlitev v željeni stroki že v začetku študija....dan po diplomi sem podpisala pogodbo za ndč. Kljub temu, da se je to zgodilo že kar nekaj let nazaj, bi se danes odločila enako....
ne bom ti rekla, da je ob družini riniti faks enostavno...jaz sem se za večino izpitov učila ponoči ko so škrati spali in se v bistvu cel študij trudila v prvi vrsti, da ne bi nosila bremena moje odločitve. Študij sem v bistvu zaključila še predenj sta toliko zrasla, da bi skupaj z njima zrasle materialne želje...roko na srce...študij je drag in ob današnjih njunih pubertetniških željah bi jima morala marsikaj odreči...v tistih časih in v njunih letih, pa sta bila najbolj zadovoljna, če sem bila poleg niju, pa čeprav sem včasih v mislih ponavljala študijsko snov.
Mislim, da je dobro da si prebereš vse komentarje...v vsakem je po moje kaj resnice...v tistih strogo realnih in tistih bolj zasanjanih...potem pa se vprašaj kako močno si tega res želiš in na koliko odrekanja si pripravljena...




Stanislava_ -> RE: dilema glede študija (10.9.2012 7:36:00)

IZVIRNO SPOROČILO: puppa

Oprosti, ampak če ni ne službe in ne denarja, se malo težko preživi. Se ti ne zdi?
Nekateri še vedno vse mal prenalahko gledate.


Nima službe, a ima delo in denar, v povprečju vsaj minimalno plačo, če zračunamo na približno. Ima vsaj toliko kot povprečna 'delavka', pridna, vdana in zgarana od službe, ki je ne mara in v katero hodi zgolj zaradi golega preživetja. Ne glede prelahko na življenje - pretežko gleda, zato ji je tako kot je.

Ne boš verjela, mogoče je živeti tudi 'na lahko', če človek počne tisto, kar ga veseli. Cena za to je poslušanje lastnega srca, volja, da se gre čez tri hribe in ne na prvi avtobus - a potem je pot lahka. Vsem bi bilo lepše, čebi ljudje počeli tisto, kar jim je pisano na kožo in ne samo hodili v službe.




ninchi9 -> RE: dilema glede študija (10.9.2012 14:44:46)

Hja, zdaj sem šele videla, koliko novih postov sem dobila. No, naj povem, da tudi inštruiram klavir, teorijo glasbe in petje. Tudi sama sem hodila v Celje na srednjo šolo za petje. Tako da izkušnje iz pedagoškega vidika že imam. Sedaj pa še grem prostovoljno delat na osnovno šolo, dodatno učno pomoč bosanskim otrokom, ki ne znajo slovenskega jezika. Sem se pa pozanimala glede mojega študija in možnosti zaposlitev, pa moram rečt, da nisem dobila pozitivnih informacij. Tako da še vedno kolebam. Nekak sem prišla do spoznanja, da bi bilo zame in za mojo družino najboljše, če bi sklenila kompromis. Še vedno bi pela v ansamblu (to kar rada počnem) in zraven delala za polovični delovni čas kot ekonomist, ali kot ekonomski tehnik, administracijo recimo.




puppa -> RE: dilema glede študija (10.9.2012 20:34:05)


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

Ne boš verjela, mogoče je živeti tudi 'na lahko', če človek počne tisto, kar ga veseli. Cena za to je poslušanje lastnega srca, volja, da se gre čez tri hribe in ne na prvi avtobus - a potem je pot lahka. Vsem bi bilo lepše, čebi ljudje počeli tisto, kar jim je pisano na kožo in ne samo hodili v službe.


Ne boš verjela, govorim iz lastnih izkušenj. In guess what? Od sanj jaz osebno ne morem živeti. Ker sanje ne plačajo najemnine, hrane in ostalih stroškov. In ker govorim iz lastnih izkušenj, sem napisala tako kot sem - da naj pretehta, če bi se ji finančno in čustveno izšlo (jaz pa res ne poznam njene situacije in ne morem dajat nasvetov na slepo, lahko pa jo opozorim na pasti, na katere sem naletela sama).

Bi pa vsakega podprla v uresničevanju svojih sanj, ker vem, da je to tako močno gonilo, da tudi če se zdi nemogoče in nedosegljivo, se vse da doseči. ne pa čez noč in z razbijanjem glave ob zidu.

pa še neki, tudi meni so celo življenje dopovedovali, da nisem spospbna naredit gimnazije, pa faksa pa tralalala. In naredila sem vse. Zelo uspešno. Tako da ... se mi malo sanja o "razbijalcih sanj". Ampak veš kaj - če so sanje dovolj velike in želja dovolj močna, te tisoč nasprotnih mnenj ne bo odvrnilo od tvoje namere.





LuLu -> RE: dilema glede študija (10.9.2012 20:55:04)

IZVIRNO SPOROČILO: ninchi9

Nekak sem prišla do spoznanja, da bi bilo zame in za mojo družino najboljše, če bi sklenila kompromis. Še vedno bi pela v ansamblu (to kar rada počnem) in zraven delala za polovični delovni čas kot ekonomist, ali kot ekonomski tehnik, administracijo recimo.

Je kompromis, ampak le pazi, da te ekonomija in administracija ne spravi tak daleč, da ti do petja več ne bo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
To sta danes depresivni panoge...




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>