RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci



Sporočilo


skuštrana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (8.2.2013 12:41:40)

Uh, počakaj na puberteto pa se potem žali [sm=jezicek.gif]
Imam sosedo, tamala dva sta stara 16 in 14 let - vsak dan pride k meni na kavo samo da se malo ohladi..in moli boga da čimprej mine, hehe...




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (8.2.2013 14:56:00)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (8.2.2013 16:26:08)

Ja tudi pri nas sta dva...sicer ne morem reči, da se nista kdaj scufala ali skregala....sta in se še vedno...samo tako hudo pa nekak ni bilo, kot tule berem...nekako sta kar skočila vsak v svoj konec, če sem bila jaz huda...da ne govorim , če je dvignil glas mož...dekleta a ste vedno same? tukaj v večini berem da ste na koncu z živci, pa kako imate vse to čez glavo...a res nič ne pomaga, če dvignete glas in pošljete vsakega v svoj konec na ohlajanje? A očkov tu ni? Če so ...a tudi oni nimajo nič avtoritete? Res je da so drobni prepiri in ravsanje za igračo tu in tam nekaj normalnega...toda če to poteka ves čas in to ne pri čisto malih ampak pri kar konkretnih predšolcih, pa to ni več tako zelo normalno...jaz se ne bi kar tako tolažila, da bo minilo...če se ti konflikti med sorojenci tako pogosto rešujejo tako zelo na nož, se bodo slej ko prej tudi v vrtčevskem ali šolskem okolju...nekaj pač je nestrinjanje in branjenje svojih interesov...nekaj pa nasilje....Vem, da vas bo večina zopet skočila pokonci...samo če se vi kot odrasla oseba postavite vmes in se zadevščina ne umiri oz. se samo prestavi za nekaj časa...potem tu ni neke prave avtoritete...vaše oz. partnerjeve...otroške je zvrhan koš....In tu ne mislim s tem, da se vaša avtoriteta pokaže tako in zato, ker ste močnejši, temveč na način, ki dokazuje, da ste pametnejši...tako, da mulčki spregledajo, da se konflikti ne rešujejo s pestmi ampak z možgani....drugače jim bo to pač v šoli pokazal nekdo , na katerega se bodo nekoč iz navade spravili in bo pač fizično močnejši...

Imam sosedo, tamala dva sta stara 16 in 14 let - vsak dan pride k meni na kavo samo da se malo ohladi..in moli boga da čimprej mine, hehe...

O temle govorim....Meni,sori, tole ni niti najmanj smešno....takšneli biki pa se garbajo med sabo...to so fantje težki že okrog 70 kg, veliki tudi do 1.80 m...pa se ti doma cjazita...in če mora mati pobegnit k sosedi na kavo, da se ji ne spelje ( oz. da kakšne po pomoti ali pa ne ravno po pomoti ne pokasira), je samo vprašanje časa, kdaj bo še kaj hujšega...Kar čez noč se to ni zgodilo...tudi tale dva puberetnika, se nista začela garbati kar od danes na jutri...verjetno sta tako konflikte in različna mnenja "uravnavala" že prej....hja...ko so stari tam 2-4 leta so še marsikomu hecni, pa štosni....dvomim pa da so hecni takrat ko si v skoraj odrasli dobi delijo batine....in ne...ne mine ...samo od sebe že ne....




skuštrana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (8.2.2013 23:06:23)

Pelin, nista bila prej taksna, zadnje leto se je zacelo, ker je punca 16 letna pubertetnica z namazanim jezikom, tamali pa 14letni predpubertetnik ki ji ne ostane dolzen...in here we goooo... ko sta bila se mlajsa sta bila kot rit in srajca ... sicer pa, meni se zdi da je to cjaskanje med sorojenci cisto normalna pojava, ce se spomnim koliko sva se mi2 z bratom prekregala...pa stepla sva se kot pes in macka [sm=smiley36.gif] pa sva danes cisto normalna...
Nasi so trije, pa se recimo starejsa dva nikoli ne skregata, tamal in tasrednji pa imata faze ko sta si non stop nekaj v laseh...potem pa pride faza ko sta najboljsa brata na svetu,,pa spet v krog..to je pac tako.




pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (9.2.2013 14:13:10)

Skuštrana verjamem, da se ti zdi normalno, da se sorojenci med seboj pričkajo in dražijo, samo problem nastane takrat, ko iz tega pričkanja dveh malih mižekov kar tako " čez noč" nastanejo resni prepiri med skoraj odraslimi otroci...in problem nastane tam, ko ti mali otroci, ki konflikte s sorojenci rešujejo z vpitjem in še raje s pestmi, to počnejo tudi drugje...v vrtcu...v šoli....v zakonu...ne mislim nakladati...vendar ne....ni normalno, da se iz dneva v dan pričkajo in prčkajo....še manj normalno je, da starši mislijo, da so to neke faze in da je to normalno in da bo kar samo od sebe minilo...med tem časom bodo pa mame že potrpele in si hladile živce na forumu ali pa na kofetku pri sosedi...otroke bo pa kar samo od sebe minilo...češ tako kot norice...maj es....predstavljajte si, da potem takih, ki doma čakajo da jih mine agresivna "faza" dobiš dvajset__ v skupino....mamica ne odrajda dva malčka....ti naj bi pa delal red med malimi nasilneži, ki ne znajo povedati nobene pametne in se jim to sploh ne zdi potrebno, temveč vidijo rešitev konflikta v grizenju, praskanju in razbijanju...In potem gre ta "faza" z otrokom v šolo...in tam poleg tega, da pridobi nekaj kg, mišic in peščico znanja, pridobi zaradi svoje nasilnosti in ker se ga drugi mirnejši bojijo, še sto kg ega....mame pa še kar čakajo da jih bo " faza " minila...In potem se zgodi, da s svojim astronomskim egom motijo pouk, kar jim želijo učitelji dopovedati....ker pa to tem " nenasilnikom" ni všeč in jim gre rahlo na živce nekdo , ki jim hoče dopovedati nekaj, kar bi jim morali doma že zdavnaj...reagirajo tako kot jim je najbolje in kot jim je bilo do sedaj dopuščeno...z nasiljem...z verbalnim ali pa celo fizičnim....Tako je na naši šoli lansko leto eden sedmar lepo boksnil mlado učiteljico slove v trebuh, ker mu je bila hudoba dala cvek ker ni imel pojma...učiteljica je bila,mimogrede, noseča....Ja...pa starši so čisto zgroženo povedali, da ne vedo kaj mu je bilo...da se je do sedaj stepel le z bratom, pa tu in tam na dvorišču, pa da se jim to ni zdelo nič takega...ker fantje so pač fantje....[sm=smiley29.gif]ja in učiteljica mu je najverjetneje prav nastavila svoj nosečniški trebuh pod nos....

Pelin, nista bila prej taksna, zadnje leto se je zacelo, ker je punca 16 letna pubertetnica z namazanim jezikom, tamali pa 14letni predpubertetnik ki ji ne ostane dolzen..

Doma imam tudi jaz pubertetnico in enega predpubertetnika...jezik ima ona namazan toliko kolikor ji dopustimo....on pa pa prav tako.....to, da je to pri otrocih tvoje kolegice nastalo šele v zadnjem času, je škoda govoriti...v teh letih se te reči mogoče res spotencirajo...vendar začetki neprimernih obnašanj pa se začnejo že veliko prej....in to, da sta bila prej kot rit pa srajca nima s tem nobene veze...to še ne pomeni, da sta na kulturen način reševala konflikte....


Pa tudi brata imam...tudi midva sva se pričkala...pa včasih v jezi tudi tekla en za drugim po bregu....samo če naju je oče videl, da sva se garbala, sva vedno vlekla krajšo kot bi jo sicer...tako da naju je kmalu minilo....oz. sva vedela da se ne splača fizično obračunavat....in ja...tudi midva sva čisto normalna...seveda v očeh večine...[sm=smiley1.gif]




liliana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (9.2.2013 19:03:08)


IZVIRNO SPOROČILO: pelin


Doma imam tudi jaz pubertetnico in enega predpubertetnika...jezik ima ona namazan toliko kolikor ji dopustimo....on pa pa prav tako.....to, da je to pri otrocih tvoje kolegice nastalo šele v zadnjem času, je škoda govoriti...v teh letih se te reči mogoče res spotencirajo...vendar začetki neprimernih obnašanj pa se začnejo že veliko prej....in to, da sta bila prej kot rit pa srajca nima s tem nobene veze...to še ne pomeni, da sta na kulturen način reševala konflikte....


Pa tudi brata imam...tudi midva sva se pričkala...pa včasih v jezi tudi tekla en za drugim po bregu....samo če naju je oče videl, da sva se garbala, sva vedno vlekla krajšo kot bi jo sicer...tako da naju je kmalu minilo....oz. sva vedela da se ne splača fizično obračunavat....in ja...tudi midva sva čisto normalna...seveda v očeh večine...[sm=smiley1.gif]


Izgleda, da so pri tebi imeli tvoji starši dosti višji prag tolerance, kot ga ti zagovarjaš......[sm=jezicek.gif]

Drugače pa kar se te domnevne agresivnosti otrok tiče oz. pretepov in prepirov med sorojenci.....jaz mislim, da je tudi za otroka vseeno dobro, da se kdaj pa kdaj sprička, pa tudi če udari, z bratom ali sestro ali z drugim otrokom in da se mati ali oče ali drugi odrasel ne vmešava.....

Jaz sem se tudi tepla z bratom....pa imava danes vseeno dobre odnose.....pa v vrtcu in šoli se vseeno nisva pretepala.....pa sva avtoriteto učiteljev spoštovala in nisva boksala učiteljic v trebuh v osmem razredu......vsako pričkanje med brati in sestrami namreč tudi ne vodi takoj k nasilništvu v kasnejših letih......




pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (9.2.2013 21:11:14)

zgleda, da so pri tebi imeli tvoji starši dosti višji prag tolerance, kot ga ti zagovarjaš......

Sklepaš po čem? Ker lahko rečem, da v bistvu ne sklepaš pravilno....njihova toleranca se je kar hitro zaključila, če me je prijelo jezikanje, da o fizičnem nasilju ne govorim...mislim, da sva bila z možem deležna kar pribljižno iste vzgoje, saj jo v podobnem smislu izvajava naprej...sva pač oba istih misli, da toleranca v zvezi z nasiljem ne sme biti drugačna kot ničelna...

Drugače pa kar se te domnevne agresivnosti otrok tiče oz. pretepov in prepirov med sorojenci.....jaz mislim, da je tudi za otroka vseeno dobro, da se kdaj pa kdaj sprička, pa tudi če udari, z bratom ali sestro ali z drugim otrokom in da se mati ali oče ali drugi odrasel ne vmešava.....

In kaj je v tem dobrega, da se otroci med seboj tepejo? In kaj je v tem dobrega, da starši to opazujejo in v bistvu ne reagirajo, ko eden drugega ( ponavadi je tako skoraj vedno eden bolj v položaju napadalca in drug v položaju žrtve)vlečeta, praskata in udrihata drug po drugem....Mislim, da si tu malo sfalila...nihče ne pravi, da je treba takoj poseči med otroke, ko se med njimi odvija konflikt in ga reševati namesto njih...samo treba jih je naučiti, da se konflikt ne rešuje s pestmi, temveč s pogovorom, dogovarjanjem, argumentiranjem, podajanjem svojega mnenja....fizično nasilje nima tu kaj iskati...in če si mnenja, da je dobro stati ob strani, ko tvoja deklica neko šibkejšo tepe in cuka, ker ji nekaj ni po volji ( ali pa je situacija obrnjena), namesto, da bi jo spodbudila k temu, da se z njo pogovori, potem je res brez veze da o tem diskutirava....Osebno sem mnenja in k sreči je dosti takih okrog mene, ki so enakega mnenja, ki se jim fizično nasilje med sorojenci, sovrstniki, ...ne zdi sprejemljivo...neka faza...nekaj kar mine samo od sebe, brez vpletanja in opozarjanja odraslih...Verjamem , da se to dogaja skoraj povsod...zaradi tega, ker so mali zelo impulzivni, neobvladani, afektivni...reagirajo zelo čustveno in v trenutku....ravno zato je potrebno, da se jih ob teh reakcijah opomni, ustavi, vedno znova in znova opozori, da to ni prav...se jim pokaže drugačen način reševanja komunikacije...in v končni fazi ne čaka ob strani, ne obupuje, ker ni kar samo od sebe bolje in kar je najvažnejše...ne laže samemu sebi, da je to le ena faza....in še to...otroci , ki jih boš ob pretepanju le opazoval v prepričanju, da delaš dobro, se ne bodo prenehali pretepati zato, ker bodo tako prišli do rešitve konflikta oz. ker se bodo tako nekaj zmenili....otroci se bodo pač prenehali pretepati takrat, ko bo fizično močnejši premagal šibkejšega...če je to nekaterim prav...meni ni....

vsako pričkanje med brati in sestrami namreč tudi ne vodi takoj k nasilništvu v kasnejših letih......

In kdo pravi da vodi? Jaz ne...osebno govorim o fizičnem nasilju oz. o psihičnem maltretiranju...vsako pričkanje pač še ni to...mislim, da ni potrebno obračati besed...




liliana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (9.2.2013 22:24:02)

IZVIRNO SPOROČILO: pelin

zgleda, da so pri tebi imeli tvoji starši dosti višji prag tolerance, kot ga ti zagovarjaš......

Sklepaš po čem?




Po tvojem pisanju, ki je običajno precej agresivno....in če se vrnem na tvoj prejšnji post, kjer razlagaš, da se taka otroška agresija kasneje spreobrne lahko celo v nasilje....to pomeni, da te tvoji starši v otroštvu niso zadosti bremzali in si razvila določene agresijske znake.....ko si v puberti gobcala nazaj.....[sm=smiley36.gif]

samo treba jih je naučiti, da se konflikt ne rešuje s pestmi, temveč s pogovorom, dogovarjanjem, argumentiranjem, podajanjem svojega mnenja....fizično nasilje nima tu kaj iskati...in če si mnenja, da je dobro stati ob strani, ko tvoja deklica neko šibkejšo tepe in cuka, ker ji nekaj ni po volji ( ali pa je situacija obrnjena), namesto, da bi jo spodbudila k temu, da se z njo pogovori, potem je res brez veze da o tem diskutirava....


Sama sem sicer mnenja, da je treba otrokom dopustiti, da izrazijo svoja čustva......ne samo lepa, tudi tista manj lepa......ne pa jih samo naučiti, kako oz. na kakšen način morajo izražati čustva.....in ker otrokom že leta ne pustimo, da bi določena čustva, kot je recimo jeza, izrazili na svoj način, imamo potem 18 letnike, ki potrebujejo pomoč psihitra, ker jih je zapustila prva ljubezen in se ne znajo spoprijeti s to izgubo, ker jih nihče ni naučil , kako naj izrazijo nemoč in jezo, ker so vedno morali biti obladani in so bili naučeni reševati konflikte od 1. leta dalje na kulturen način......

Osebno sem mnenja in k sreči je dosti takih okrog mene, ki so enakega mnenja, ki se jim fizično nasilje med sorojenci, sovrstniki, ...ne zdi sprejemljivo...neka faza...nekaj kar mine samo od sebe, brez vpletanja in opozarjanja odraslih...


Če je dosti takih, je to bolj nesreča kot sreča, vsaj po mojem mnenju......in verjamem, da je dosti takih, ker je vzgoja precej feminizirana....očeta kot očeta v bistvu ni (ker se oče bolj ukvarja s tem kolikokrat na teden bo odpeljal on otroka v vrtec in kolikokrat na teden bo posesal stanovanje, da bo enakopraven materi v odnosu, v bistvu vse temelji v odnosu moški - ženska bolj na delitvi del, vzgoja pa je še vedno domena matere), otroke vzgaja mati, oče se priključi k vzgoji zgolj kot podaljšek matere.....enako je v vrtcih in šolstvu, kjer spet nastopijo samo ženske.....in se spet deluje po žensko.....v vzgoji in izobraževanju pač v najranejšem obdobju otroštva primanjkuje moškega......takega moškega, ki bi se vsak dan vsaj pet minut za zabavo ruval s svojim otrokom......da bi se dete malo sprostilo in vrglo iz sebe agresijo, ki se je tokom dneva nabrala v njem.....jeza in agresija je pač del človeka, njegove osebnosti.....in mi to že v kali zatiramo pri dveh letih.....ne smeš kričati, ne smeš udariti, ne smeš skakati.....

In če se dva nekajletnika nekajkrat stepeta se mi zdi zelo zlonamerno uporabiti za to besedo fizično nasilje.....v bistvu smo tako obremenjeni s tem nasiljem, da nasilja več sploh nismo sposobni prepoznati.....ker je že vse nasilje......še malo pa bo nekajmesečno dete, ki pocuka sestrico za lase izvajalo nad njo fizično nasilje.....ne loči nas dosti od tega......

zaradi tega, ker so mali zelo impulzivni, neobvladani, afektivni...reagirajo zelo čustveno in v trenutku....ravno zato je potrebno, da se jih ob teh reakcijah opomni, ustavi, vedno znova in znova opozori, da to ni prav...se jim pokaže drugačen način reševanja komunikacije...in v končni fazi ne čaka ob strani, ne obupuje, ker ni kar samo od sebe bolje in kar je najvažnejše...


Ni jih treba ustavljati, da čustveno reagirajo, ne vem jaz tega nikoli nisem razumela, zakaj otroku ne smeš dovoliti, da izrazi svoja čustva, zakaj ti mora biti kot staršu nerodno, če dete v javnosti joka, se dere, ali celo vrže na tla, zakaj bi otroka moral učiti, da se to ne sme, saj otrok ne more na enak način izratiti čustva kot 30 letnik......in običajno, vsaj po moje, če otroku že od malega dovoliš, da čustveno reagira, ne bo pretepal šibkejših od sebe, se ne bo spravil v osmem razredu s pestmi nad učiteljičin noseči trebuh.....če mu dovoliš izraziti tako "pozitivna" kot "negativna" čustva, tega ne bo počel....samo mi jih pa učimo, učimo, tako "pozitivnih" kot "negativnih" čustev....ker edina prava vzgoja je danes ta, da se otroka usmerja......tudi na čustvenem področju in pri izražanju čustev.....in če se dva brata pri 5 letih vsaj 10 krat zravsata, stroka to poimenuje že medvrstniško nasilje in ju usmeri na strokovno pomoč k specialnemu delavcu.....če ne bi bilo tako žalostno, bi se človek še smejal temu.......

otroci , ki jih boš ob pretepanju le opazoval v prepričanju, da delaš dobro, se ne bodo prenehali pretepati zato, ker bodo tako prišli do rešitve konflikta oz. ker se bodo tako nekaj zmenili....otroci se bodo pač prenehali pretepati takrat, ko bo fizično močnejši premagal šibkejšega...če je to nekaterim prav...meni ni....


Ja, samo vedno bo obstajal eden, ki je šibkejši in eden, ki je močnejši.....in vedno ne bo starša ali vzgojitelja ali učitelja zraven.....kaj pa potem.....?

In kdo pravi da vodi? Jaz ne...osebno govorim o fizičnem nasilju oz. o psihičnem maltretiranju...vsako pričkanje pač še ni to...mislim, da ni potrebno obračati besed...


Jaz v nobenem postu mater, ki so se javile tu gor, nisem zaznala elementov fizičnega nasilja oz. psihičnega maltretiranja.....ne vem potem zakaj si sploh začela govoriti o fizičnem nasilju in pshičnem maltretiranju, če je bilo govora samo o pričkanju med sorojenci.....[sm=smiley2.gif]




pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 9:42:16)

Liiliana, zakaj obračaš moje besede okrog?Ali v svojem svetu resnično ne razumeš kaj ti človek želi povedati? Od kje ti to, da lahko človek izraža svoja negativna čustva le na fizičen- telesno agresiven način?Kje sem rekla, da je treba otroško jezo, nestrinjanje, drugačen pogled na situacijo....tumbat nazaj...prikrivat?Ves čas poudarjam , da je otrokom le treba dopovedat...jim omogočit, da razumejo, daizražanje negativnih čustev naj ne bi potekalo preko udarcev razbijanja, fizične sile ( tako kot izgleda si to predstavljaš ti), temveč se da to tudi drugače oz. je za kulturen medčloveški odnos v družbi to potrebno....Da pa to ne poteka tako, je krivo razmišljanje ki je podobno tvojemu...o vsem tem primanjkljaju očetove vloge v skupini, družbi....na sploh smo že večkrat debatirali in tudi večkrat si ti vlekla na en konec jaz pa na drug....meni se na splošno ne zdi sporno to, da v družini manjka očetovske vloge zato, ker bi le tako otrok ob igrivem pretepanju z njim le na tak način izrazil svoja negativna čustva....meni se zdi, da se to da tudi drugače in v drugih dejavnostih, kjer se lahko brez fizičnega nasilja oče tudi čisto lahko vzgojno pokaže....meni je večji problem vloga mamice, ki obupuje, da se ji deca kregajo in cufajo, po drugi strani pa jo zgasne k sosedi na kofi, da se ji ne odpelje...ali kar je še bolje...da se tolaži, da če se šolarji, najstniki...med sabo garbajo...da je to pač ena faza...pa da so to oni tudi delali ...

Ja, samo vedno bo obstajal eden, ki je šibkejši in eden, ki je močnejši.....in vedno ne bo starša ali vzgojitelja ali učitelja zraven.....kaj pa potem.....?
Mogoče mu bo pa ( v mojem primeru) padlo na pamet, da bi se bilo o konfliktu pametno pogovoriti, tako kot smo se o tem pogovarjali doma....v tvojem primeru, pa bo kljub temu, da je šibkejši, še vedno rinil v tepež, pa čeprav bo tepen, ker je dobil doma pač vzorec, da je tak način ustrezen...In bo v bistvu prenehal zato, ker jih bo fasal in ne zato, ker bosta z vpletenim rešila konkretno dilemo, ki je v bistvu vse skupaj pričela...In iz tega najverjetneje ne bo potegnil nauk, da se pretepanje ne izplača, temveč bo potuhtal , da se ne splača spravljati na močnejše, šibkejše pa bo še vedno z veliki veseljem namahal...

Jaz v nobenem postu mater, ki so se javile tu gor, nisem zaznala elementov fizičnega nasilja oz. psihičnega maltretiranja.....ne vem potem zakaj si sploh začela govoriti o fizičnem nasilju in pshičnem maltretiranju, če je bilo govora samo o pričkanju med sorojenci..
no, 3 min kasneje je sledilo kreganje, ki se je koncalo tako, da je starejsi z glavo (nenamerno, ker sta se prerivala) mlajsemu z glavo razbil ustnico in je seveda bilo vse krvavo. mislim - pa a se zjutraj ne moreta teh 20min brez kreganja?!?!?
no...ni treba daleč iskati...kar takoj v prvem postu ga je zaslediti..psihično pa se vleče tako ali tako ves čas...to, da silijo tamali v ta večje...to da so mamice na koncu z živci...to da je "treba "pobegnit iz stanovanja, da se ti ne zmeša...to zame ni noben piknik...to je zame psihično nasilje.......zakaj sem sploh začela pisati o tem...''''''''Ker je skoraj v vseh postih ista fora....vse nekako čakajo na magični trenutek v razvoju, ko se bo to pač nehalo...Le Ronja je napisala v smislu, da se je treba v to nasilje, kakršno koli je , malo poglobiti, iskati vzroke...otrokom poskušati pokazati druge načine reševanja konfliktov in ne le tega ki ga očitno v veliki meri izvajajo sedaj...

Ni jih treba ustavljati, da čustveno reagirajo, ne vem jaz tega nikoli nisem razumela, zakaj otroku ne smeš dovoliti, da izrazi svoja čustva, zakaj ti mora biti kot staršu nerodno, če dete v javnosti joka, se dere, ali celo vrže na tla, zakaj bi otroka moral učiti, da se to ne sme, saj otrok ne more na enak način izratiti čustva kot 30 letnik......


In kdo pravi, da je treba otroke ustavljati, če čustveno reagirajo???Tega jaz nisem nikjer zasledila....osebno sem rekla le, da jih je treba pri tem usmerjati in učiti, da se da čustveno izražati ltudi drugače in ne le s kolom po glavi...in to lahko razumejo daleč prej kot pri 30-tih..o prepovedi joka ni bilo nikjer govora....

in običajno, vsaj po moje, če otroku že od malega dovoliš, da čustveno reagira, ne bo pretepal šibkejših od sebe, se ne bo spravil v osmem razredu s pestmi nad učiteljičin noseči trebuh.....če mu dovoliš izraziti tako "pozitivna" kot "negativna" čustva, tega ne bo počel....samo mi jih pa učimo, učimo, tako "pozitivnih" kot "negativnih" čustev....ker edina prava vzgoja je danes ta, da se otroka usmerja......tudi na čustvenem področju in pri izražanju čustev.....in če se dva brata pri 5 letih vsaj 10 krat zravsata, stroka to poimenuje že medvrstniško nasilje in ju usmeri na strokovno pomoč k specialnemu delavcu.....če ne bi bilo tako žalostno, bi se človek še smejal temu.......
Lili...to je medvrstniško nasilje veš....ne niju ni potrebno usmerjati k specialnemu pedagogu....vsaj za enkrat ne...potrebno je usmeriti miselnost staršev....in prav imaš ...žalostno je...In to ni vzgoja od danes....kaj pa misliš, da so bili tisti grdi pogledi dedov, od katerih te je minila trma in jezikanje? Kaj pa misliš, da so bile prastare fore o obljubljeni šibi? Vse to je bilo usmerjanje v vzgoji h kateri spada tudi izražanje čustev....in kot sem že rekla in ponavljam...nihče ne pravi, da je pravilna, da otroke učimo zatirati negativna čustva....pravilno je, da jih znajo kulturno izražati....veš med nekontroliranim izražanjem čustev ter čistim potlačenjem v svojo notranjost je še nekaj vmes....to vmesno noto se da zaznati, naučiti, ponotranjiti z zgledom, ...

In ker ti gre moje jezikanje v nos...to ni posledica tega ker so me v otroštvu sto na uro tlačili dol ali pa obratno...pustili, da sem jezikala po dolgem in počez....to je eden izmed mojih načinov izražanja negativnih čustev...in pa pozitivnih, kadar je situacija takšna....pišem....že od nekdaj....bolje to, kot kričanje ali celo batine....berejo le tisti, ki jih zanima...


Pa še za Metulj...ker jo bo verjetno kap, ko ( če) bo prebrala moje čreve....ne gre tu zate in za tvoje otroke v prvi vrsti...ti si le opisala pojav, ki je res dokaj pogost doma....s postom si tako ali tako dala vedeti, da se ti tako ravnanje otrok ne zdi ustrezno....k pisanju tegale me je spodbudilo mnenje nekaterih ostalih, ki so kar tako....mimogrede...zamahnili z roko...češ kaj se sekiraš...to je ja nekaj normalnega...bo kar samo od sebe minilo....verjetno si že sama ugotovila, da samo od sebe ne bo....da če jih pustiš da se garbata, nasilje le narašča in ne popušča....da so vmes mogoče res kakšne mirnejše faze...samo vedno znova se bodo te agresivne reakcije vračale v hujši obliki, ker bosta fanta pač močnejša...vse dokler jima pač nekdo ne bo nekako dopovedal, da se tone pelje tako...




skuštrana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 10:47:03)

Ojej, Pelin, jaz pa mislim da bi ti včasih morala h kakšni sosedi na kavo...[sm=smiley1.gif]






skuštrana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 11:04:20)

Prepiri med sorojenci so začetek učenja socialnega vedenja. In otroke je vcasih potrebno pustiti da se sami nečesa naučijo [sm=smiley1.gif]. Nihče ne piše da je ravnodušen do tega ko se sorojenca zmlatita, ampak reagirati za vsako figo je pa tudi narobe. Ker takšen otrok se ne bo nikoli naučil socialnega vedenja. Saj zato pa so družine da se učimo socializacije, a ne..In to na veliko bolj naraven način kot pa v vrtcih kjer je ta socializacija umetna. Kopiran en članek, ker se mi ne da pisati na dolgo in široko...

To o čemu pa pišeš ti, Pelin, pa je nekaj čisto drugega, to je medvrstniško nasilje, ki se sicer tudi začne v družinah ampak malo drugače...


Jesper Jull:

Mora otrok res vse deliti z drugimi?

Je narobe, da otrok deli svoje stvari z drugimi? Ne, to je čudovita ideja. Če bi le počakali, da bi jo bili otroci pripravljeni sprejeti. Čustveno so na to pripravljeni že precej pred osmim letom.

Pred kratkim sem videl čudovit film, ki ga je v Afriki posnel avstrijski filozof. V filmu nastopata štiriletni deček in njegova dveletna sestrica. Prerekata se za kos kruha. Vlečeta ga vsak na svojo stran. Deklica hoče košček kruha, deček pa ji ga noče dati. Na pomoč pokliče mamo. Ta ne reče ničesar, le roko stegne. Deček položi kruh v mamino dlan, in mama razpolovi kos. In zdaj pride genialni del. Oba kosa kruha da nazaj dečku in odide. Deček sprva začudeno gleda, nato pa se mu obraz razjasni. En kos kruha da svoji sestrici. To je socialno učenje.

Kruh lahko prepolovimo, kaj pa igračo, me sprašujete. Jaz pa vas sprašujem nazaj: zakaj bi otroka silili, naj deli igrače z drugimi, preden je na to pripravljen? Ali mu ne zaupate? In če se dva otroka stepeta zaradi ene igrače, ju prosim, pustite jokati. Ali pa - to velja za otroke do starosti treh let in pol - pristopite k otroku, ki ponavlja, to je moje, to je moje, se dotaknete njegove glave, ga poglejte naravnost v oči in mu recite, prav imaš, res je tvoje. Ko bo prepričan, da je igrača res njegova in da ne bo odšla za vedno, če jo deli s kom drugim, jo bo spustil.

Pustite otroke, naj sami rešijo spor

In ko se dva otroka tepeta za isto igračo, pojdite na sprehod. To mislim povsem resno. No, ni vam treba iti na sprehod, ampak otrokoma dajte jasno vedeti, naj sama ugotovita, kako rešiti spor. Če se odrasli vmešavajo, otroci to razumejo, kot da niso sami odgovorni za konflikt. Mislijo, da so za njihove spore odgovorni odrasli.

To se pogosto dogaja med brati in sestrami. Nekaj drugega je, če odrasli otrokom namignejo, kaj naj storijo. Ne pa, da jim vsiljujejo svoje mnenje. Če rečete svoji hčerki, veš kaj, s to igračo se lahko igraš jutri, zdaj se z njo igra druga deklica. Ona pa bo zavpila, ne, zdaj jo hočem. Potem ji odgovorite, v redu, vso srečo ti želim.

Otrok se mora sam naučiti socialnega vedenja. Če ga tega poskušajo naučiti starši, plača zelo visoko ceno. Počuti se, kot da je z njim kaj narobe. Otroci namreč ne ločijo med tem, da so kaj narobe storili, in med občutkom, da je z njimi nekaj narobe.

“Uživajta v svoji vojni!”

Končal bom z zgodbo. Mama v eni od mojih skupin je ves čas seminarja pošiljala telefonska sporočila. Vprašal se jo, kaj za vraga počne, in odgovorila mi je, da sta njena otroka, 13-letni sin in 9-letna hčerka, sama doma in se prepirata. Hčerka ji napiše sporočilo, mama, brat dela to in to, reci mu, naj neha. Tej mami sem rekel, naj gre domov ali izklopi telefon. Odgovorila mi je, da telefona ne more izklopiti. Vedno je na razpolago svojima otrokoma. Pa sem ji prigovarjal, naj poskusi, in res si je drznila napisati naslednje sporočilo: “Draga otroka. Naslednje štiri ure bo moj telefon izklopljen. Uživajta v svoji vojni!”

Vse popoldne je bila na trnih. Zvečer je odhitela domov. Naslednji dan mi je vsa vesela povedala, da sta jo otroka pričakala že na vratih, objeta in srečna. Pa še večerjo sta ji skuhala, česar nista storila še nikoli prej.

Ta dva otroka sta spoštovala svojo mamo, zato sta ji verjela, ko jima je s svojim obnašanjem sporočala, da je ona odgovorna z njune konflikte. Morda me boste vprašali, ali naj se vmešate v konflikt, če pride do prelivanja krvi. Da, če starejši otrok ni dovolj velik, da počisti kri in mlajšemu prilepi obliž. Sicer pa se ravnajte po načelu: “Sam si to storil in sam popravi!”




Izabelina -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 11:17:04)


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Prepiri med sorojenci so začetek učenja socialnega vedenja. In otroke je vcasih potrebno pustiti da se sami nečesa naučijo [sm=smiley1.gif]. Nihče ne piše da je ravnodušen do tega ko se sorojenca zmlatita, ampak reagirati za vsako figo je pa tudi narobe. Ker takšen otrok se ne bo nikoli naučil socialnega vedenja. Saj zato pa so družine da se učimo socializacije, a ne..In to na veliko bolj naraven način kot pa v vrtcih kjer je ta socializacija umetna. Kopiran en članek, ker se mi ne da pisati na dolgo in široko...

To o čemu pa pišeš ti, Pelin, pa je nekaj čisto drugega, to je medvrstniško nasilje, ki se sicer tudi začne v družinah ampak malo drugače...


Jesper Jull:

Mora otrok res vse deliti z drugimi?

Je narobe, da otrok deli svoje stvari z drugimi? Ne, to je čudovita ideja. Če bi le počakali, da bi jo bili otroci pripravljeni sprejeti. Čustveno so na to pripravljeni že precej pred osmim letom.

Pred kratkim sem videl čudovit film, ki ga je v Afriki posnel avstrijski filozof. V filmu nastopata štiriletni deček in njegova dveletna sestrica. Prerekata se za kos kruha. Vlečeta ga vsak na svojo stran. Deklica hoče košček kruha, deček pa ji ga noče dati. Na pomoč pokliče mamo. Ta ne reče ničesar, le roko stegne. Deček položi kruh v mamino dlan, in mama razpolovi kos. In zdaj pride genialni del. Oba kosa kruha da nazaj dečku in odide. Deček sprva začudeno gleda, nato pa se mu obraz razjasni. En kos kruha da svoji sestrici. To je socialno učenje.

Kruh lahko prepolovimo, kaj pa igračo, me sprašujete. Jaz pa vas sprašujem nazaj: zakaj bi otroka silili, naj deli igrače z drugimi, preden je na to pripravljen? Ali mu ne zaupate? In če se dva otroka stepeta zaradi ene igrače, ju prosim, pustite jokati. Ali pa - to velja za otroke do starosti treh let in pol - pristopite k otroku, ki ponavlja, to je moje, to je moje, se dotaknete njegove glave, ga poglejte naravnost v oči in mu recite, prav imaš, res je tvoje. Ko bo prepričan, da je igrača res njegova in da ne bo odšla za vedno, če jo deli s kom drugim, jo bo spustil.

Pustite otroke, naj sami rešijo spor

In ko se dva otroka tepeta za isto igračo, pojdite na sprehod. To mislim povsem resno. No, ni vam treba iti na sprehod, ampak otrokoma dajte jasno vedeti, naj sama ugotovita, kako rešiti spor. Če se odrasli vmešavajo, otroci to razumejo, kot da niso sami odgovorni za konflikt. Mislijo, da so za njihove spore odgovorni odrasli.

To se pogosto dogaja med brati in sestrami. Nekaj drugega je, če odrasli otrokom namignejo, kaj naj storijo. Ne pa, da jim vsiljujejo svoje mnenje. Če rečete svoji hčerki, veš kaj, s to igračo se lahko igraš jutri, zdaj se z njo igra druga deklica. Ona pa bo zavpila, ne, zdaj jo hočem. Potem ji odgovorite, v redu, vso srečo ti želim.

Otrok se mora sam naučiti socialnega vedenja. Če ga tega poskušajo naučiti starši, plača zelo visoko ceno. Počuti se, kot da je z njim kaj narobe. Otroci namreč ne ločijo med tem, da so kaj narobe storili, in med občutkom, da je z njimi nekaj narobe.

“Uživajta v svoji vojni!”

Končal bom z zgodbo. Mama v eni od mojih skupin je ves čas seminarja pošiljala telefonska sporočila. Vprašal se jo, kaj za vraga počne, in odgovorila mi je, da sta njena otroka, 13-letni sin in 9-letna hčerka, sama doma in se prepirata. Hčerka ji napiše sporočilo, mama, brat dela to in to, reci mu, naj neha. Tej mami sem rekel, naj gre domov ali izklopi telefon. Odgovorila mi je, da telefona ne more izklopiti. Vedno je na razpolago svojima otrokoma. Pa sem ji prigovarjal, naj poskusi, in res si je drznila napisati naslednje sporočilo: “Draga otroka. Naslednje štiri ure bo moj telefon izklopljen. Uživajta v svoji vojni!”

Vse popoldne je bila na trnih. Zvečer je odhitela domov. Naslednji dan mi je vsa vesela povedala, da sta jo otroka pričakala že na vratih, objeta in srečna. Pa še večerjo sta ji skuhala, česar nista storila še nikoli prej.

Ta dva otroka sta spoštovala svojo mamo, zato sta ji verjela, ko jima je s svojim obnašanjem sporočala, da je ona odgovorna z njune konflikte. Morda me boste vprašali, ali naj se vmešate v konflikt, če pride do prelivanja krvi. Da, če starejši otrok ni dovolj velik, da počisti kri in mlajšemu prilepi obliž. Sicer pa se ravnajte po načelu: “Sam si to storil in sam popravi!”


[sm=bravo.gif] vzgoja za odgovornost! mene tole nese, ko hočem takoj zgladit konflikte v katere se zaplete moja skoraj 2,5 letnica, ko pridejo k njej prijatelčki na obisk... verjetno nočem, da bi izpadla kot sebična punčka (ali pa jaz kot mamica, ki ne zna prav vzgojiti hčerke, da bi rada posojala igrače??!!) in potem, ko noče delit igrače običajno napačno reagiram (ji reče, da MORA deliti - pa v resnici sploh še ni čustveno pripravljena na to)... delam na tem!!

hvala!




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (10.2.2013 12:04:14)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




liliana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 13:04:54)


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Prepiri med sorojenci so začetek učenja socialnega vedenja. In otroke je vcasih potrebno pustiti da se sami nečesa naučijo [sm=smiley1.gif]. Nihče ne piše da je ravnodušen do tega ko se sorojenca zmlatita, ampak reagirati za vsako figo je pa tudi narobe. Ker takšen otrok se ne bo nikoli naučil socialnega vedenja. Saj zato pa so družine da se učimo socializacije, a ne..In to na veliko bolj naraven način kot pa v vrtcih kjer je ta socializacija umetna. Kopiran en članek, ker se mi ne da pisati na dolgo in široko...



Saj jaz na nek način razumem Pelin....ona je vseeno vzgojiteljica.....in po moje je izredno težko najti pravo mero med ravnanjem v službi in ravnanjem doma.....to je verjetno za učitelje in vzgojitelje precej težavno delo, ko si v družini sami ne morejo dovoliti spontanosti, ker v institucionalni ustanovi morajo ravnati tako kot so naučeni.....in to naučenost potem prenašajo tudi v vzgojo doma, poklicna deformacija se temu baje reče[sm=smiley1.gif].....

laični starši pa mogoče na vzgojo gledamo nekoliko drugače kot tisti, ki so vzgojo nekaj let študirali....smo bolj spontani....zato si verjetno tudi privoščimo, po mnenju institiconalne stroke, kakšen "kiks" in pustimo otroka, ki se prepirata, mogoče celo tepeta sama v sobi in oddidemo v drugo sobo ali na sprehod, kot pravi gospod Juul.......jaz verjamem, da si v vrtcu tega ne morejo privoščiti, doma si pa starši to moramo privoščiti, ker pač smo vseeno starši odogovorni za otroka, v kako socializirano, odgovorno, samozavestno osebo, osebo, ki bo znala braniti svoj prav in se bo zavzemala za svoja načela, se bo otrok razvil.....to je pač naloga staršev in ne naloga vrtca in šole......in če želimo, da bo otrok nekoč postal socializirana, odgovorna in samozavestna oseba, mu pač že od ranega otroštva moramo pustiti, da izrazi tudi agresijo, jezo, na svoj način....in da ne pričakujemo oz. učimo dveletnika, da mora biti skuliran in miren, če mu drugi otrok želi vzeti igračko in mu ne tupimo nonstop, da reagira narobe, ker tuli ali celo udari po roki drugega dveletnika, ker mu ta želi vzeti njegovo igračo......

To o čemu pa pišeš ti, Pelin, pa je nekaj čisto drugega, to je medvrstniško nasilje, ki se sicer tudi začne v družinah ampak malo drugače...


S tem nasiljem smo postali tako obremenjeni, da nismo več sposobni prepoznati nasilja......

Ne vem no....meni se sliši grozno, ko slišim, pa ne samo tu na forumu, tudi drugače, da govorimo pri obnašanju triletnikov o medvrstniškem nasilju......to je pri tistih mamicah, ki same sebe imenujejo popolne mamice, ki se angažirajo v vzgoji 100% 24/7 precej priljubljen izraz, izgleda, da ga povzema tudi institucionalna stroka v vrtcih in šolah, da je triletni otrok, ki se bori za svojo igračo že medvrstniški nasilnež......in taki popolni starši potem na sestanku uro govorijo, da so drugi otroci med triletniki nasilneži, njihov otrok pa je izredno čuteče bitje, ki plane v jok takoj, ko ga potencialni nasilnež samo pogleda in ko vzgojiteljica samo malo povzdigne glas nad tem izredno čutečim in občutljivim bitjem......

In jaz se res sprašujem, kdo se bolj odgovorno obnaša do svojega otroka.....ali ta popolna mati z izredno čutečim otrokom, kateremu ni treba niti razmišljati, ker vse mati stori namesto njega, ali jaz, ki sem sposobna otroka prepustiti, da se sam zmeni z diugim otrokom kateri bo imel igračo, pa čeprav faše kakšen flajšter dete zato......

Je pa res, da je zdravo mejo težko najti....najenostavneje pomoje je vedno poseči vmes.....ko se dva vrstnika kregata in cukata.....ker poslušati to mogoče ni najbolj prijetno......




pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 15:05:16)

[quote]Ojej, Pelin, jaz pa mislim da bi ti včasih morala h kakšni sosedi na kavo...
[/quote]

Skuštranka...sicer nima veze s temo in se mi zdi pripomba precej neumestna...vendar da te ne bo skrbelo...kar dostikrat kofetkam s prijateljicami, pri meni, pri njih ali na nevtralnem teritoriju, vendar gremo v večini primerov na kofi zaradi želje po čveku na splošno in ne da pobegnemo od podivjanih nasilnih otrok....


[b]Prepiri med sorojenci so začetek učenja socialnega vedenja. In otroke je vcasih potrebno pustiti da se sami nečesa naučijo .
A ne ga žgat ...Aleluja...kot da samam kaj drugega govorim...

Nihče ne piše da je ravnodušen do tega ko se sorojenca zmlatita, ampak reagirati za vsako figo je pa tudi narobe
Ja , marsikdo...še na tej temi piše, v tem smislu...in fizično obračunavanje ni niti pod razno ena figa..

. Ker takšen otrok se ne bo nikoli naučil socialnega vedenja. Saj zato pa so družine da se učimo socializacije, a ne..In to na veliko bolj naraven način kot pa v vrtcih kjer je ta socializacija umetna.
Kakšen otrok?Takšen, ki mu ne bo dopuščeno pretepat druge?Da...tule imaš pa končno prav:družine so zato, da se najprej v njej otroci socializirajo....žal je reala dostikrat drugačna (sedaj se marsičemu niti ne čudim), da se prva socializacija otroka začne šele v vrtcu, pa naj je ta...po tvojih besedah , še tako umetna...

Glede članka....Tudi Julll ima marsikaj dobrega, pa vendar ga je treba vzeti bolj premišljeno kot na prvo žogo...če malo bolje razmisliš...tudi tista mamica , ki je razpolovila kruh otrokoma in ga vrnila najstarejšemu, ga je s tem usmerila v pravilno ravnanje....da se je mali spomnil, kaj bi v bistvu želela da naredi, je pa najverjetneje pobrskal po spominu in iz zgledov, ki jih je dobil preko prejšnjega njenega obnašanja, tudi sam ustrezno ravnal....če bi se ona le obrnila in šla na špancir, bi se malčka najverjetneje še vedno cufala za kruh....
Ti si v članku le prebrala tisto, ko je Jull napisal naj gre mamica na sprehod....nisi pa niti pomislila, da gre na sprehod lahko le tista mati, ki je prej dala kar nekajkrat dobre dispozicije iz katerih bosta otroka med prepirom morda našla rešitev tudi brez nje....tista, ki pa se že od nekdaj obrača v konfliktnih situacijah stran in hodi na špancir, pa ne more pričakovati, da se bodo otroci v prepiru znali zmeniti sami...

To o čemu pa pišeš ti, Pelin, pa je nekaj čisto drugega, to je medvrstniško nasilje, ki se sicer tudi začne v družinah ampak malo drugače...
Ne ...to o čemu pišem je ravno to in se ravno na tak način začne....




pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 15:24:13)

Saj jaz na nek način razumem Pelin....ona je vseeno vzgojiteljica.....in po moje je izredno težko najti pravo mero med ravnanjem v službi in ravnanjem doma.....to je verjetno za učitelje in vzgojitelje precej težavno delo, ko si v družini sami ne morejo dovoliti spontanosti, ker v institucionalni ustanovi morajo ravnati tako kot so naučeni.....in to naučenost potem prenašajo tudi v vzgojo doma, poklicna deformacija se temu baje reče .....

Ja pa dol padeš...Lili...jaz sem bila kar nekaj časa prej mati kot pedagog...in niti pod razno nimamo doma špartansko vojaško vzgojo brez spontanosti....in tudi večina mojih prednikov ni niti povohala pedagoške smeri v poklicnem smislu, pa jim vseeno ni bilo pretepanje med otroki nekaj normalnega...lepo te prosim no...

.i[b]n če želimo, da bo otrok nekoč postal socializirana, odgovorna in samozavestna oseba, mu pač že od ranega otroštva moramo pustiti, da izrazi tudi agresijo, jezo, na svoj način....in da ne pričakujemo oz. učimo dveletnika, da mora biti skuliran in miren, če mu drugi otrok želi vzeti igračko in mu ne tupimo nonstop, da reagira narobe, ker tuli ali celo udari po roki drugega dveletnika, ker mu ta želi vzeti njegovo igračo......

Osebno ti že najmanj tretjič pišem, da nikoli nisem rekla, da mora iti otrok skuliran in miren, če mu kdo vzame igračo...čisto prav je da se jezi in da pokaže to jezo...vendar ne na tak način, da se tepe, razbija ...temveč, da to pove...z besedami in ne s kladivom po glavi...In ni prav da otroku pustimo, da izrazi to jezo in agresijo na svoj način... Pa veš zakaj ne? Ker ni samo en krofek , sonček...itd na svetu, da bi to lahko delal na svoj način...ker s tem "svojim "načinom lahko krepko ogroža varnost tudi drugih krofkov in sončkov na svetu...Še posebej, če je ta njegov način izražanja jeze in agresije v obliki tepeža, brcanja, razbijanja, praskanja....

In jaz se res sprašujem, kdo se bolj odgovorno obnaša do svojega otroka.....ali ta popolna mati z izredno čutečim otrokom, kateremu ni treba niti razmišljati, ker vse mati stori namesto njega, ali jaz, ki sem sposobna otroka prepustiti, da se sam zmeni z diugim otrokom kateri bo imel igračo, pa čeprav faše kakšen flajšter dete zato......
[/
b]

Veš Lili...ni vse le črno in belo....je tudi še kaj vmes.....in verjamem, da si najverjetneje tam nekje tudi ti...





pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 15:40:41)

IZVIRNO SPOROČILO: Poker face

Pelim resnično upam, da bo tvoje pisanje kje padlo na plodna tla in se bo kateri starš zamislil nad svojo vzgojo oz. nevzgojo. Jaz tudi opažam, da je vse preveč staršev lenih in se jim ne da ukvarjat z otroci: v stilu naj se sama zmenita. In kako naj se 5 in 3 letnik sama zmenita? Oba se imata v središču pozornosti, še vedno se jima zdi, da se svet okoli njiju vrti, nimata sposobnosti empatije izhajata le iz sebe. In če se počutita oba prikrajšana, razočarana, zafrustrirana, prizadata, kako naj se pametno zmenita med seboj? In ker tu manjka starš, ne znata reševati medsebojnih konfliktov na kulturen način in se jih nikoli ne bosta niti naučila. In potem imamo odrasle, ki so v uber konfliktni, ki se ne znajo normalno pogovarjati, ki vidijo samo sebe ... Jah, od kje bi se pa naučili, da se z dialogom da skoraj vse stvari rešiti? Če so jih celo otroštvo "reševali" kot kakšni primitivci ali dvoletniki, ki še ne znajo izražati čustev z besedami. V vsakem razredu se najde vsaj eden, če ne več takšnih "dvoletnikov" in čisto vsi imajo konfliktne starše - ja jaboloko ne pade daleč od drevesa. Kjer prihaja do nenehnih konfliktov med sorojenci, tam ni jasno postavljenih mej - drži kot pribito. V družini očitno ni jasnih pravil in vlasa kaos, otroci delajo kar jim je volja in to nekaznovano. Če pogledamo serijo Varuška na pomoč - povsod so bili STARŠI krivi za stanje v družini in ko so le ti spremnili hišna pravila oz. jih postavili, se začeli malce bolj ukvarjat z otroci, jim prisluhnili in se z njimi dejansko pogovarjali, ne samo ukazovali in se drli na njih, se je povsod stanje zelo spremenilo. In opažam, da kjer imajo več kot enega otroka, so le ti v večini prepuščeni sami sebi in se starši bolj malo ukvarjajo z njimi, ker kao itak ne rabijo dodatne družbe. Starši smo odogovorni za stanje v družini, prav tako za otroke in to celo zakonsko do 18. leta, verjetno ne kar tako brezveze. Če pa starš ne najde rešitve, so pa temu namenjene službe oz. ljudje, ki se s tem poklicno ukvarjajo. Samo žalostno je, ker ponavadi takšni starši sploh ne vidijo, da imajo težave, dokler jih nimajo z njihovimi otroci vsi okoli njih.


< Sporočilo je popravil Poker face -- 10.2.2013 12:12:55 >


Ja ,veš Poker face...žal je res tako...jaz po svoje mislim, da tudi ti starši v srcu vedo, da nekaj ne delajo prav, vendar iščejo vedno nove in nove izgovore zase...ne za otroke...zase....potem pa si preberejo še kakšno moderno "strokovno" literaturo ( namesto, da bi se lepo po kmečki zdravi pameti tisti čas posvetili svojim konfliktnim otrokom) in si iz nje zapomnejo ali po svoje razlagajo samo tisto, kar jim je všeč...pa smo tam kjer smo.....
Liliana je v prejšnjem postu omenila nekaj v smislu da pedagoški kadri ne znamo videti družinske vzgoje realno, ker smo toliko okupirani z vzgojo v institucijah..kot bi bili nekakšni programirani roboti....hecno mišljenje...presenetljivo...tako nekako kot če bi rekel, da kuhar , ki kuha v veliki menzi golaž za 500 ljudi, ne zna doma skuhati golaža za 3 ljudi.......osebno lahko rečem, da ponavadi govorim o svojem službenem pogledu na določeno situacijo zaradi tega , ker vidik družinske situacije tako radi predstavljajo drugi....in nekako imaš občutek, da se določenim niti pod razno ne sanja kako se tisti, ki imajo na določenih področjih probleme že v tako malem krogu kot je družina....kriminalno pokažejo v tako širokem kot je izobraževalna institucija.....
...in če se otrok že v družini obnaša neobvladljivo...neprimerno...je škoda pričakovati, da se bo drugje bolje...ne bo se...ker se ne zna....ker se mu ni bilo do takrat nikoli treba...ker je pač lahko svobodno in na svoj način izražal svoja negativna čustva...




liliana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 16:06:20)


IZVIRNO SPOROČILO: pelin


Veš Lili...ni vse le črno in belo....je tudi še kaj vmes.....in verjamem, da si najverjetneje tam nekje tudi ti...




Saj jaz vem, da sem vmes[sm=smiley1.gif]....ko boš prebrala še enkrat kar pišem in ne boš odgovarjala na prvo žogo in vsela vse kot osebni napad nase, boš tudi ti prišla do tega spoznanja.....[sm=smiley2.gif]




Izabelina -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 16:38:10)


IZVIRNO SPOROČILO: pelin
Liliana je v prejšnjem postu omenila nekaj v smislu da pedagoški kadri ne znamo videti družinske vzgoje realno, ker smo toliko okupirani z vzgojo v institucijah..kot bi bili nekakšni programirani roboti....hecno mišljenje...presenetljivo...tako nekako kot če bi rekel, da kuhar , ki kuha v veliki menzi golaž za 500 ljudi, ne zna doma skuhati golaža za 3 ljudi...


ne da ne znajo imajo pa kar velikokrat težave s prirejanjem količin sestavin... iz izkušenj mojih bližnjih to govorim...




liliana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 16:42:27)


IZVIRNO SPOROČILO: pelin

Ja ,veš Poker face...žal je res tako...jaz po svoje mislim, da tudi ti starši v srcu vedo, da nekaj ne delajo prav, vendar iščejo vedno nove in nove izgovore zase...ne za otroke...zase....potem pa si preberejo še kakšno moderno "strokovno" literaturo ( namesto, da bi se lepo po kmečki zdravi pameti tisti čas posvetili svojim konfliktnim otrokom) in si iz nje zapomnejo ali po svoje razlagajo samo tisto, kar jim je všeč...pa smo tam kjer smo.....



Veš, tako kot Juula in ostale strokovnjake, je tudi tebe kot strokovnjaka treba vzeti z rezervo.....[sm=jezicek.gif]

Ne vem sicer katere starše si mislila s ti starši....verjetno take kot jaz, ki ne vidijo v tem, da se otroci tu pa tam zravsajo katastrofe razsežnosti atomski bombi.....jaz se pač ravnam običajno po zdravi kmečki pameti in kot ti je že znano, ne hodim ne na vrtčevska predavanja o vzgoji in ne na Julova ali katera druga predavanja o vzgoji....tudi strokovne literature na temo vzgoje nisem prebrala nič.....in zdrava kmečka pamet mi je pač narekovala, da otroka niti ni treba učiti, da ne bo nasilno reševal situacij.....ker če mu nekdo želi vzeti igračo, se mi zdi čisto normalno, da se bori otrok zato, da mu je drugi ne vzame.....če otroka drugo dete udari, se mi zdi bolj normalno, da ga moje dete udari nazaj, kot pa da gre tožarit vzgojiteljici....

zdaj, ko smo v vrtcu dobili končno novo vzgojiteljico, opažam, da je moje dete v vrtcu večkrat tepeno....in to zgolj zato, kot mi na veliko razlaga, da tovarišica pravi, da tega dečka, ki tepe ne smejo udariti nazaj ampak povedati njej.....in jih dečko lepo še naprej udarja, boksa, ščipa, ker se mu ne zgodi nikoli nič, le vzgojiteljice se pogovarjajo z njim....prej, ko ga je pa moje dete in še kako verjetno tudi - brez tega, da bi jo kakor koli učili, da se mora tepsti, pač se otrok odzove impulzivno v obrambi, kot bi se verjetno tudi odrasel, če bi mu kdo primazal eno okrog ušes - tega dečka ob vsakem udarcu udarilo nazaj, pa ni imela nobenih problemov......in drugače se tudi ne tepe v vrtcu, vzgojiteljica je rekla, da se je vedno le "udarila nazaj", če jo je kdo udaril...in prejšnji vzgojiteljici se je to zdelo normalno (verjetno je bolj julove sorte bila[sm=smiley1.gif]).....in mene zdaj to precej moti.....da se moj otrok ne sme več braniti ampak mora iti tožarit vzgojiteljici in že dva tedna zaradi tega dečko lahko udarja po mili volji, ker se vzgojiteljice z njim pogovarjajo, otrok pa vseeno ne zaščitijo, s pogovorom torej temu dečku dajejo dodaten signal, da lahko udarja, ker ga ostali otroci ne smejo udariti nazaj.....in če se bo to še nadaljevalo, bom šla v vrtec in povedala to, kar sem zdaj tebi.....da naj mojega otroka ne učijo tožarjenja, ampak ga potem naj naučijo, kako se verbalno naj ubrani tega dečka....ker dokler se je dete branilo "na moj" način, je bilo uspešno in tudi nobenih izgredov z njo v vrtcu ni bilo.....

Vendar otrok se pač ne sme braniti....mora dobiti po buči in zgolj tožariti avtoriteti, da bo ta rešila problem namesto njega....avtoriteta ga pa ni sposobna rešiti.....vendar važno je le, da se otroke ne uči nasilja.....da se otroke nauči nasilje stoično in pogumno prenašati.....lep način....

Liliana je v prejšnjem postu omenila nekaj v smislu da pedagoški kadri ne znamo videti družinske vzgoje realno, ker smo toliko okupirani z vzgojo v institucijah..kot bi bili nekakšni programirani roboti....hecno mišljenje...presenetljivo...tako nekako kot če bi rekel, da kuhar , ki kuha v veliki menzi golaž za 500 ljudi, ne zna doma skuhati golaža za 3 ljudi.......


Samo res....a veš, da jim pa dejansko predstavlja problem skuhati male porcije dobro in okusno, če že imajo voljo doma kuhati.....?

...in če se otrok že v družini obnaša neobvladljivo...neprimerno...je škoda pričakovati, da se bo drugje bolje...ne bo se...ker se ne zna....ker se mu ni bilo do takrat nikoli treba...ker je pač lahko svobodno in na svoj način izražal svoja negativna čustva...


V bistvu se tisti, ki lahko precej svobodno izraža tako pozitivna kot negativna čustva ne obnaša neobvladljivo.....niti ne v družini in ne v vrtcu ali šoli.....izražanje čustev je pač pomemben element socializacije otroka.....in družina ima tu primarno vlogo (kot pri vsej vzgoji), vrtec in šola sta pri vzgoji sekundarnega pomena.....prvi smo vedno starši in družina.....

In otrok, ki se v družini in v instituciji vrtca ali šole obnaša neobvladljivo ne počne tega zato, ker je lahko svobodno izražal svoja pozitivna ali negativna čustva.....prej je to zato, ker mu je to bilo v družini onemogočeno.....in tudi tisti primeri fizičnega in psihičnega nasilja, ki si jih ti v začetnem postu omenjala niso nastali zato, ker se je otrok nekajkrat v svojem 15 letnem življenju zravsal s svojim bratom.....ampak je problem po vsej verjetnosti mnogi globji in bolj travmatičen kot si ga kdorkoli med nami, ki se tu pogovarjamo predstavlja.......




pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 18:15:14)

in prejšnji vzgojiteljici se je to zdelo normalno (verjetno je bolj julove sorte bila ).....
Ne poznam vzg., ki bi se ji to zdelo normalno, pa tudi Jull tega ne misli...le dobro ga preberi...pa še kje drugje in ne le v tem objavljenem odrezku...

in mene zdaj to precej moti.....da se moj otrok ne sme več braniti[/b
Tvoja se ne zna drugače braniti kot s pestjo, tako kot si jo ti naučila in ima sedaj zaradi tega velike težave, ker ji tega "nesposobna" vzgojiteljica ne dovoli...ti je priklikalo to kar ti že ves čas govorim oz. pišem? Ker ji ti nisi dala drugačnega vzorca in ker je po tvojem prejšnja vzg. to dovoljevala, je sedaj tvoj deklič zaradi tega, ker mora konflikte reševati na kulturnem nivoju nekoliko zmeden....in ker je nabasala na vrtičkarja z istim stilom, ste tam kjer ste želeli biti...

ampak mora iti tožarit vzgojiteljici in že dva tedna zaradi tega dečko lahko udarja po mili volji, ker se vzgojiteljice z njim pogovarjajo, otrok pa vseeno ne zaščitijo, s pogovorom torej temu dečku dajejo dodaten signal, da lahko udarja, ker ga ostali otroci ne smejo udariti nazaj..
dvomim, da je čisto tako...če je vzg. tako proti nasilnemu reševanju problemov, kar nekako dvomim, da nasilnega fantina kar pušča da tepe vse kar doseže...

in če se bo to še nadaljevalo, bom šla v vrtec in povedala to, kar sem zdaj tebi.....da naj mojega otroka ne učijo tožarjenja, ampak ga potem naj naučijo, kako se verbalno naj ubrani tega dečka
No pa smo spet tam...Lili, če bi je ti tega naučila doma, potem bi tvoja biba ne imela nobenih težav zdajle....

....ker dokler se je dete branilo "na moj" način, je bilo uspešno in tudi nobenih izgredov z njo v vrtcu ni bilo.....
Ja, pa ja de...mogoče res...mogoče so se pa bali, da boš koga namahala [sm=jezicek.gif]





pelin -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 18:18:21)

ne da ne znajo imajo pa kar velikokrat težave s prirejanjem količin sestavin... iz izkušenj mojih bližnjih to govorim...

Tudi jaz iz izkušenj mojih bližnjih vem, da to kar praviš ti ni res...Vsaj pri kuharjih z veliko začetnico ne....tako je tudi pri mamah in vzgojiteljicah....imaš pa seveda tudi take , ki se pišejo z malo[sm=smiley1.gif]




liliana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 20:21:34)

IZVIRNO SPOROČILO: pelin


Ne poznam vzg., ki bi se ji to zdelo normalno, pa tudi Jull tega ne misli...le dobro ga preberi...pa še kje drugje in ne le v tem objavljenem odrezku...



To ne pomeni, da jih ni......pri Jullu tako jaz, kot tudi ti, lahko izluščim to kar želim....kot si že prej povedala je Jula treba z rezervo jemati....se strinjam.....samo s tem, kar je dala skuštrana glede Jula, se skoraj v celoti strinjam....res je pa, da nisem prebirala kakih njegovih knjig.....čeprav če kjer naletim na njega, kak kratek sestavek preberem......

Tvoja se ne zna drugače braniti kot s pestjo, tako kot si jo ti naučila in ima sedaj zaradi tega velike težave, ker ji tega "nesposobna" vzgojiteljica ne dovoli...ti je priklikalo to kar ti že ves čas govorim oz. pišem? Ker ji ti nisi dala drugačnega vzorca in ker je po tvojem prejšnja vzg. to dovoljevala, je sedaj tvoj deklič zaradi tega, ker mora konflikte reševati na kulturnem nivoju nekoliko zmeden....in ker je nabasala na vrtičkarja z istim stilom, ste tam kjer ste želeli biti...


Še enkrat....nisem je učila, da se mora braniti s pestjo, nisem je pa ovirala pri tem, če je kak otrok prišel mimo nje in jo mahnil po glavi...ga je pač ona nazaj.....in jaz je pač nisem zadrževala......prav tako ne, če se je s kakim otrokom ruvala za igračo.....sta se ponavadi sama zmenila.....

In ni to zgolj po mojem vzgojiteljica dovoljevala....sama sem slišala od nje, ko sem hčeri rekla, da ne sme udariti fantka, ki je šel mimo nje, ko smo bili v garderobi, da se to ne dela....in mi je vzgojiteljica mrtvo hladno povedala "saj jo je on prvi udaril, vi le videli niste tega.....otrok se mora znati braniti"....sem si mislila takrat....hvala bogu, normalen vrtec in normalna vzgojiteljica[sm=smiley1.gif]

In vrtičkarja ni zdaj nabasala, ampak je z njim v skupini že tretje leto......težave oz. to kar ona doma govori pa so zadnjih nekaj tednov....in ne samo pri naši, tako da v bistvu niti nima naša tako velikih težav (resda sem jih javno na forumu omenila, samo ni še tako daleč, da rabim jaz ali dete strokovno pomoč kakega terapevta[sm=jezicek.gif]), večje težave ima nova vzgojiteljica z obnašanjem tega fantka do drugih vrtičkarjev.....smo že na sestanku govorili o tem.......

Enkrat sem slišala enega fantka, ko mu je ati začel na igrišču pridigati o kulturnem nivoju reševanja konfliktov....ko je dete pač udarilo svojega starejšega brata, ker ga je on udaril.....in ati seveda, da se to ne sme, da ga ne sme nazaj udariti....fantek pa je očeta vprašal: "Torej praviš, da naj mu nastavim še drugo lice, da me še tja mahne..."....in oče je ostal brez besed......

dvomim, da je čisto tako...če je vzg. tako proti nasilnemu reševanju problemov, kar nekako dvomim, da nasilnega fantina kar pušča da tepe vse kar doseže...


Glej, ti lahko dvomiš...vendar niso vse vgojiteljice kot ti....niso vse vzgojiteljice enake....pri prejšnji to ni bil problem, tudi ni bil problem tistih nekaj mesecev, ko je bila le pomočnica vzgojiteljice sama, problem je nastal zdaj....in to takšen problem, da so ga celo drugi starši izpostavili.....ni le moje dete in moje učenje otroka, kako naj ta uporablja pesti na drugih otrocih problem[sm=jezicek.gif]....

No pa smo spet tam...Lili, če bi je ti tega naučila doma, potem bi tvoja biba ne imela nobenih težav zdajle....


Lahko bi jo naučila, ja....se strinjam....samo jaz dete ne vzgajam za vrtčevski in šolski sistem, da bodo strokovne delavke imele kar najmanj dela z mano in da bom sijala od sreče, ko mi bodo rekle, "Vaše dete je pa tako pridno, ubogljivo, vse naredi kar mu rečeš, ne pretepa se, edino lepo bi bilo, če bi bila bolj socialna, da se ne bi bala lastne sence...." Jaz pač vzgajam dete za življenje, ne za šolski sistem.....

Drugače se pa jaz kot mati zavedam, da otroka NE MOREM NAUČITI kako naj bo v življenju reagira na določene situacije, ki bodo kdaj tudi neugodne za njega.....samo pripravim jo lahko (kot jaz mislim, da je najbolje, kot pač vsak starš[sm=smiley1.gif]), ne morem je pa naučiti kako naj reagira v vsaki situaciji v življenju.....in to ni niti molj cilj, ker je to nemogoče....ker malo spontanosti, pa je tudi dobro, da otrok ima.....pa čeprav bo zaradi tega kdaj impulzivno odreagiral.....še ti, ki si kao totalno skulirana in naučena, običajno zelo impulzivno reagiraš na poste drugače mislečih na forumu.....skoraj tako kot moje dete, ko udari tistega, ki jo "napade".....ti pa "udariš" verbalno, ko misliš da si verbalno napadena in ogrožena......[sm=jezicek.gif]

Ja, pa ja de...mogoče res...mogoče so se pa bali, da boš koga namahala user posted image


Verjetno.....cel vrtec že štiri leta trepeta pred mano......[sm=jezicek.gif]




liliana -> RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med bratoma... (10.2.2013 20:24:48)

IZVIRNO SPOROČILO: pelin

ne da ne znajo imajo pa kar velikokrat težave s prirejanjem količin sestavin... iz izkušenj mojih bližnjih to govorim...

Tudi jaz iz izkušenj mojih bližnjih vem, da to kar praviš ti ni res...Vsaj pri kuharjih z veliko začetnico ne....tako je tudi pri mamah in vzgojiteljicah....imaš pa seveda tudi take , ki se pišejo z malo[sm=smiley1.gif]



Problem je samo to, da je malo kuharjev z veliko začetnico....prav tako je malo vzgojiteljic z veliko začetnico.....in tudi mam je malo z veliko začetnico.....to, da se nekdo sam hvali, še ne pomeni, da je dejansko veliki......[sm=smiley36.gif]

Večina nas je zgolj povprečnežev......[sm=smiley1.gif]




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (10.2.2013 23:14:20)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3 4 5   Naslednja stran >   >>