|
Anonimen -> RE: Sodelavec (14.8.2013 8:36:10)
|
IZVIRNO SPOROČILO: daddy
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Bi se pa morala strinjat s puncami, da ljubiš lahko dva naenkrat.
No, pa se dajva malo "pohecat" s tem.
- Če drži tvoja teorija da lahko ljubiš dva naenkrat, se ti postavi podvprašanje: če lahko ljubim dva naenkrat, potem ni nobenega razloga, da ne bi mogla ljubit tudi treh ( štirih, petih ..... ) naenkrat. Kaj, če se mi zgodi to? Kaj in kako izbrati v takem primeru?
Še vedno stojim za svojo trditvijo, da imaš lahko globoka čustva do dveh naenkrat (poznam primer, vendar k sreči sama še nisem bila v taki situaciji...da bi lahko govorila o močnih globokih čustvih do dveh). Včasih te življenje pripelje na čudna pota. Je pa res, da ščasoma čustva do enega izmed teh dveh zbledijo. Kako izbrati? Rekla bi s trezno glavo. Seveda v primeru, da nisi z enim v začetni evforiji, ker potem ima glava bolj malo pri tem.
- Če drži moja teorija, da NIKAKOR ne moreš ljubiti več kakor enega človeka naenkrat, imaš spet podvprašanja: Najprej biti poštena do sebe in ugotoviti, katerega od njiju v resnici ljubiš. Ko ugotoviš to, je pa seveda vse odvisno od te ugotovitve. Če moža, potem te čaka iskanje odgovora na vprašanje, kako in zakaj je prišlo do čustvenega zapleta, ugotovoiti, ali in kako je to rešljivo, iti naprej in sčasoma seveda pozabiti na to zgodbo, ki se ti dogaja trenutno. Če pa sodelavca, potem te pa spet čaka še nekaj podvprašanj - predvsem v smislu, kaj vse bi potegnilo za sabo, če bi se odločila ostati z njim. Ampak, spet ...... kaj pa, če se ti čez dve ( tri, pet, ni pomembno ) leti ponovno zgodi nova ljubezen? Boš potem vsakih nekaj let menjala življenjskega partnerja?
Do sodelavca ne gojim globokih čustev, niti se dovolj ne poznava, da bi jih lahko in da bi lahko odločala o tem ali je on primeren partner zame ali pa ni. do čudtvenega zapleta v moji situaciji je prišlo, ker je postalo naše življenje ena sama rutina, ker sva s partnerjem premalo sama, ker mi manjka pozornost, katero verjamem, da bi dobila, če bi si vzela kak dan na teden samo zase...in mislim, da je to tudi dobra rešitev mojega problema.
Glede menjave partnerja bom še enkrat rekla, da je potrebno razmišljati s trezno glavo in ne, jaz ne bi menjavala partnerja na 5 let, raje bi se potrudila za zvezo katero imam. Saj zato, ker sem prišla v to zagato sem odprla to temo. Še enkrat pa ponavaljam, da metuljčki še niso ljubezen in naj vstane tisti, ki mu pozornost (po možnosti s strani nekoga, ki ti je na vizen privlačen in karakterno prijeten) ne godi. Je pa res, da je meni bilo to zelo prijetno in sem se temu prepustila preveč. Zdaj se pač trudim, da se izognem takšnim situacijam.
Seveda so primerjave nekoliko ekstremne, a verjamem, da bo dotična anonimna že znala razbrati "sol in poper" iz tegale ven. Niso pa to v resnici nič kaj zavidljive situacije, metuljčki gor ali dol.
|
|
|
|