|
ronja -> RE: ZADOLŽITVE OTROK (25.10.2013 13:04:15)
|
Starost: punci 6 in 4,5 let, mali 1,5 let.
Kar "morata", je pospravit za sabo:
- igračke in stvari za ustvarjat, s tem, da čopiče sama še za njima splahnem, če so velike reči, pomagam. Ampak jaz njima, ne onidve meni:) Igrač pa ne pospravljam, iz principa[sm=smiley36.gif]
- umazano perilo in umazane obleke v koš za perilo
- obleke, ki so še čiste in jih bosta spet nosili v zabojček
- ko pridemo domov pospravita vse čevlje (tudi moje in bratčeve če jih ne sam, ju pa za to vedno prosim in es jima zahvalim (čeprav to vedno izzove prepir, katera bo to naredil - hočeta obe, rešimo tako, da vsaka en čevelj:D), obesita vetrovke in si umijeta roke, ne da bi ju bilo treba spominjat
- če polijeta, pobrišeta. Sem ugotovila, da smo vsi veliko bolj srečni, če jima dam krpo in se ne sekiram, nisem tečna, ker itak sami zrihtata, kot pa če tam težim, ker moram za njima pucat. NJima pa to ni problem, samo da ne težim:D.
- večinoma data svoj krožnik in pribor po obroku v pomivalca sami in navadno niti ni treba rečt, jima ni problem
- če sta lačni, si sami vzameta sadje (olupita banano ali mandarino, opereta jabolko ali hruško) ali jogurt.
Sicer pa navadno radi pomagata, ko kaj delamo skup, samo to si želita, ni to zadolžitev v klasičnem smislu, ni treba, je pa večinoma:
- kadar čistimo, odneset_a stvari na en del sobe in prineset_a robija (sesalec), da posesa drugi del in potem obratno
- včasih mi pomagata zlagat perilo, to ful radi delata, nogavice si praviloma vedno sami zložita, še če ju ni doma, jima navadno pustim, da mata veselje:)
- R. si obleke sama pospravlja v omaro, L. jih še jaz
- skup zlagamo iz pomivalca, onidve pribor in svoje stvari, jaz ostalo, ker je višje za pospravit - nekaj časa smo to vedno skup delale, po vrtcu, zdaj je pa tempo malo hud, kasneje pridemo in imata manj časa za igro (medsebojno), zato ju rajši pustim, da se igrata. Ko bo spet vse po strem, bomo pa spet skup to delale, saj radi pomagata:)
- mizo velikokrat onidve pripravita, vsaj za otroke, kar dosežeta. Sicer vedno pozabita vsaj ene vilice, ampak važen je trud:)
- na morju sta si strašno želeli pomivat posodo in sem jima pustila, treba jima pa ni bilo.
- kuhat hočeta zraven in včasih sta že prav koristni: prineset_a začimbe, olupita česen in čebulo, dovolila sem jima tudi rezat mehkejšo zelenjavo, sami si razrežeta jabolko na krhlje s tistim rezilom za to, zelo radi pomagata valjat testo, delata torteline, polnit školjkice (testenine), panirat zelenjavo (mesa ne maram da preveč tikata zaradi salmonele, pa to itak redko jemo, vem, jajca so tudi potencialni vir, ampak manj verjetno, sploh ta, ki so čisto sveža)... samo to res ni zadolžitev, to je uživanje:)
- R. postilja svojo posteljo, tamala pa ne. R. si vse zloži v predalček, tamala vse vrže not. Malo individualnosti pa morjo met;). Pohvalim R., če je preveč nagužvano v predalčku, povem tamali da je to too much, ampak ni treba, da sta isti.
okna mamo skoz svinjska ampak če jih pucamo, hočejo bit zraven. (ker smo v 2. oz.3. štuku, nama ta ideja ni preveč všeč[sm=smiley36.gif]
Ne vem, mislim, da imam srečo. Punci sta pridni, R. je bila sploh vedno taka, z L. sva se pa en čas kr ubadala, potem pa enkrat iz danes na jutri je začela pospravljat...
Mali pa... zdaj je že precej boljše - odnee igračko, ki mu jo pokažeš in jo pospravi. Da bi pobral sam vse raztresene kocke... tam še nismo:D. Sem pa našla krasen sistem, da ga zdaj punci učita pospravljat:). Win-win - win: njemu se zdi vse skup bolj igra na ta način, onidve imata občutek, da tudi on enakopravno pospravlja, čeprav pospravi 3 kocke, razmeče pa pol sobe sam:D (ampak punci sta fajn - šteje trud, glavno, da tudi on pospravlja), jaz pa lahko med tem večerjo kuham:).
Torej če pridemo domov ob treh, bodo tudi zadolžitve prišle na vrsto, če pridemo ob petih, jih pa preskočimo, ker gremo po prioritetah, torej igra in šola najprej, ostalo lahko počaka.
Great minds think alike[sm=jezicek.gif]. Enako.
|
|
|
|