Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...



Sporočilo


patrino -> Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (27.11.2013 19:49:22)

Torej, stvar je taka: imava kolega, ki je priden, skrben , delaven proizvodnji delavec, vendar... Tako kot mnogi v naši ljubi deželici tudi on že kakšne pol leta hodi v službo, čeprav ni zadnje pol leta videl niti pol plače, za nazaj so jim dolžni regres,nadure, ...Zaposlen ni pri privatniku, temveč se vozi kar daleč v tovarno, ki je last večih delničarjev, kjer je v istem zosu približno 150 delavcev. Zadnje dva meseca je kriza zelo huda. Firma čaka na pomoč iz državnih sredstev, zadnje tri mesece dobivajo le 30% plače, ne plačujejo jim potnih stroškov, malice. Ker so ljudje res obupani, brez osnovnih sredstev za preživetje ( po nekod sta v tej propadajoči firmi zaposlena oba- mož in žena)jim karitas vsake kvatre fura pred firmo pakete z osnovnimi živili, da je vsaj za silo lažje. Bistvo problema je v tem, da so v nekakšnih vicah, saj ne vedo kaj storiti. Firma jih ne da na zavod za zaposlovanje, temveč jih še kar naprej nateguje, da delajo za mizerijo in se v službo vozijo na zadnje hlape, ker ne dobivajo plačanih potnih stroškov. Delavci so se že krepko zbunili , ustavili stroje, vendar jih skrbi, da bodo v primeru, če jo spokajo drugam in dajo sami odpoved, ostali brez vsega. Brez tistega, kar jim je firma dolžna do sedaj - kar ni malo- ter tudi brez sredstev, ki bi jih dobili na zavodu za zaposlovanje, če bi jih tja butnila firma, ki pa žal čaka in čaka.

Ta revež se je danes oglasil pri nama in bila sva res pretresena, ker se je tip, ki je drugače pravi humorist, pred nama čisto zlomil. Doma ima hčerkico in prav zaradi nje mu je še bolj hudo. Ker je uradno še zaposlen ( pa čeprav nima prave plače že od pamtiveka), se lahko na CSD- ju obriše pod nosom za vsako pomoč, ker pač ni brezposelen. Tako lepo plačuje vse od kraja , pa čeprav praska fičnike skupaj čedalje težje.

Vem , da je zgodba podobna mnogim v naši ljubi deželici. Pa vendar, kaj bi vi na takem mestu storili? Pustili vse skupaj- tudi tiste večmesečne zneske, ki jih je firma dolžna ter šli iskat novo službo ( mnogi bi to že zdavnaj storili, pa si vsak dan znova rečejo, da bodo še počakali, ker jim je bilo rečeno, da z odhodom avtomatsko izgubijo upanje, da bodo dobili vse dolgove, ki jih ima do njih firma, kdaj povrnjene), počakali da gre firma v maloro in da delavce na zavod ( pa čeprav to čakanje traja že več mesecev in so ljudje brez sredstev za preživetje)??

Midva sva mu poskušala pomagati, tako, da sva mu dala del prihrankov, ki se jih je otepal kot zmešan in jih nazadnje vzel, ko sem mu rekla, da naj z njimi vsaj malo pocrklja svojo deklico. Veva, da to ni neka rešitev in bi mu rade volje kako drugače pomagala, pa žal ne vem kako. Govorim namreč o človeku, ki je vzgojen v stilu, da mora biti delaven, pa bo čisto lahko preživel družino. Da je hoditi v službo pa vseeno imeti prazno denarnico nekaj sramotnega za delavca in ne za tistega, ki je firmo prignal tako daleč. Človeka, ki mu je ostal v bistvu le ponos in luknja v žepu. Pa še ta ponos je vsak dan manjši in bolj poteptan, luknja v žepu pa vsak dan večja.
Beda v glavnem.




liliana -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (27.11.2013 20:41:06)

To je tista agonija, ki se je nekateri v Sloveniji še vedno ne zavedajo, realni sektor oz. gospodarstvo pa je v njej že nekaj časa.......in v taki agoniji je vsaka rešitev, pa čeprav v obliki pomoči EU dobrodošla....boljša kot stanje, ki traja že dve leti in se ne izboljšuje in ne premakne nikamor.......

ker nekatere gospodarske panoge ne morejo več delati.....ni naročil, če tu pa tam kako naročilo je, kupci ne plačujejo, davčna takoj blokira račun, če ddv ni plačan do roka in podjetja ne morejo plačati delavcev, ne morejo pa dati delavcev na zavod (iz dveh razlogov: dela je ravno toliko, da "firma preživi", čeprav kupci ne plačajo v roku ali pa sploh ne in podjetje nima denarja za odpravnine oz. za tisto, kar delavcem zakonsko pripada)......javnost pa vidi zgolj to, da firma delavca nateguje.......

Kaj bi jaz naredila v taki situaciji: če bi poznala razmere v podjetju in vedela, da je še "upanje", da bo bolje bi ostala, če sem bila z delom in plačo ter delodajalcem prej zadovoljna....v takem primeru bi pristala tudi na znižanje plače in če bi moževa plača omogočala družini preživetje......v nasprotnem primeru, pa pa bi si iskala novo službo.....ne glede na to, kar mi je firma dolžna.....preživeti familijo je vsekakor potrebno in zgolj od lufta in upanja se ne da živeti......




TomTaylor -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (27.11.2013 21:05:57)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Kaj bi jaz naredila v taki situaciji: če bi poznala razmere v podjetju in vedela, da je še "upanje", da bo bolje bi ostala, če sem bila z delom in plačo ter delodajalcem prej zadovoljna....v takem primeru bi pristala tudi na znižanje plače in če bi moževa plača omogočala družini preživetje......v nasprotnem primeru, pa pa bi si iskala novo službo.....ne glede na to, kar mi je firma dolžna.....preživeti familijo je vsekakor potrebno in zgolj od lufta in upanja se ne da živeti......


Tut jz tako...




patrino -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (27.11.2013 21:29:43)

Osebno sem tudi bolj človek dejanj, oz. bi po moje tudi naredila križ in šla naprej s trebuhom za kruhom. Ne predstavljam si, da bi zdržala v tej agoniji mesece in mesece in čakala. Vendar smo si zelo različni, oz. verjetno ni tako enostavno kar iti.Ljudje so verjetno še preveč v to smer naravnani, da je bolje imeti službo, pa če tudi brez plače, kot pa biti resnično brez nje in nekako biti prisiljen začeti znova.
Osebno sem nekako še bolj šokirana, ker mi je bilo k sreči to stanje do sedaj prihranjeno in se ve, kako smo ljudje nehote naštimani-saj vemo, da se to dogaja , vendar ne pri nas , temveč pri sosedih...
V bistvu sama ne vem kakšna je kaj perspektiva te firme. Ko sem o firmi in njenih težavah brala v časopisu in gledala na tv-ju ( gre se za eno izmed naših vodilnih proizvajalk kuhinj), se mi je zdelo, da so zadeve nekako uspeli rešiti. Niti na pamet mi ni padlo, da se tam dogajajo take zadeve.Mi smo kar precej oddaljeni in tudi slabše informirani v zvezi s tem, zato me je kolegova izpoved tako šokirala. Očitno res živim pod staklenim zvonom ali kaj[sm=zmeden.gif]




LuLu -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (27.11.2013 21:30:49)

v tem času pa lahko zaprosi družina na več strani za kakšno finančno ali materialno pomoč... ANina zvezdica, RK in Karitas za hrano, razna društva, ZPM, CSD za izredno denarno pomoč, Karitas za plačilo položnic...




Norigarač -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 7:28:11)

Hmmm, težka situacija v kateri sem bil sam dve leti nazaj.
Po treh neizplačanih plačah sem dal odpoved, vložil tožbo, ampak moj bivši delodajalec (seveda ker tako dovoli naša socialna država) je "prodal" podjetje drugemu slamnatemu podjetju in lahko sem se obrisal pod nos za vse kar mi je bil dolžan. Bivši delodajalec pa je lepo odprl novo firmo v kateri, kot slišim, zopet ne izplačuje plač in verjetno sledi enak scenarij kot v prvem podjetju. V tem času sem dobil otroka in tudi mi smo ostali brez socialnih pomoči.




kalbo -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 7:58:44)

Nekoč je eden izmed ekonomistov, men se zdi, da Lahovnik rekel, da v kolikor firma nima za plače ima da propade, delavci pa na borzo. Stanje v katerem so ti ljudje je v bistvu večja agonija, kot brezposelnost, je začaran krog.
Kaj bi sam naredil v tem primeru...ne vem, definitivno pa zastonj nebi delal, čeprav je zdaj to lažje rečt kot kasneje narest.




liliana -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 8:34:47)

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Nekoč je eden izmed ekonomistov, men se zdi, da Lahovnik rekel, da v kolikor firma nima za plače ima da propade, delavci pa na borzo. Stanje v katerem so ti ljudje je v bistvu večja agonija, kot brezposelnost, je začaran krog.
Kaj bi sam naredil v tem primeru...ne vem, definitivno pa zastonj nebi delal, čeprav je zdaj to lažje rečt kot kasneje narest.


Ja....načeloma naj bi bilo tako......ne pa da država tako in drugače subvencionira vsaj 10 let tako firmo in brani nacionalni interes in brani vsaj 30 % viška zaposlenih tam, ki se presedajo iz stola na stol......

Po drugi strani pa....smo v času krize, obseg dela se je zmanjšal, ker se je zmanjšal obseg dela so se zmanjšala tudi naročila in plačila.....v podjetjih ni dela za toliko delavcev kot jih je zaposlenih.....torej mora delodajalec recimo tretjino delavcev odpustiti, da bodo ostali lahko delali....vendar da lahko to tretjino odpusti znašajo odpravnine skoraj toliko kot plače za vse delavce v mesecu dni.....tega denarja pa podjetje trenutno nima....kredita pri banki podjetje ne dobi, ker če je pred leti presežek delavcev podjetje lahko plačevalo z najemom kredita pri bankah, tega zdaj ne more več, ker banke trenutno podjetjem ne dajejo več kreditov, dokler vlada tako stanje kot vlada.......

In potem imamo v Sloveniji tako situacijo, da podjetje raje pošljemo v stečaj, kot da bi se odpustil višek delavcev in se ustanovi novo podjetje, kjer se zaposli polovica prejšnjih delavcev......in to je tisto, kar trdi Lahovnik in kar po moje ni prav......ker stečaji so v Sloveniji večinoma zgolj zato, da se podjetje reši odvečnih delavcev in v novi firmi zaposli delavce, ki jih dejansko potrebuje......niso pa stečaji v Sloveniji masovno zato, da podjetje dejansko ne more poslavati in propade.....ker potem se namesto starega podjetja ne bi ustanavljala nova......

Ni vedno potrebno podjetju propasti, da se prilagodi trgu...lahko bi le odpustilo višek delavcev (seveda, če bi imeli fleksibilen trg delovne sile in bi se odpravnine oz. pomoč ob izgubi službe plačevale tudi iz članarine sindikatom ne pa da mora vse plačati delodajalec) ostali pa bi z zmanjšanim obsegom delali naprej.......




sončnica24 -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 8:41:13)

Jaz bi si poiskala drugo službo nebi nič čakala ker bolše ne bo tako je pač pri nas, in verjemi da tudi za nazaj ne bo dobil nič, ker grejo firme potem v stečaj in ne vem če je že bil v Sloveniji primer da je kdo dobil kaj za nazaj plačano. In tudi nobena firma se še ni na noge postavla in glede na razmere se tudi zdaj ne bo.




ronja -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 10:59:59)

Pustili vse skupaj- tudi tiste večmesečne zneske, ki jih je firma dolžna ter šli iskat novo službo ( mnogi bi to že zdavnaj storili, pa si vsak dan znova rečejo, da bodo še počakali, ker jim je bilo rečeno, da z odhodom avtomatsko izgubijo upanje, da bodo dobili vse dolgove, ki jih ima do njih firma, kdaj povrnjene), počakali da gre firma v maloro in da delavce na zavod ( pa čeprav to čakanje traja že več mesecev in so ljudje brez sredstev za preživetje)??

Vračilo plač pravno ne bi smelo biti vezano na to, ali je delavec še zaposlen v firmi ali ne... Tudi če si nekomu dolžen in tisti umre, dedujejo tvoj dolg njegovi dediči - ti si pa še vedno dolžan. Tudi firma je še vedno dolžna, tudi če gre delavec delat drugam. Verjamem pa, da če se firma pobere, potem najprej izplača tiste, ki ostanejo pri njih, ostale pa šele ko jih sodno preganjajo...

kaj bi sama storila? Nekako tako kot lili. Ne vem, verjetno bi iskala novo službo in če bi jo našla, bi jo zamenjala, saj verjetno ne hodi v službo samo zaradi veselja, ampak tudi zaradi plače... Je bil pa v popolnoma enakem položaju moj oče, ko so po propadu juge šle tovarne v stečaj. Matrali so se ko norci, delal je po 12 in več ur na dan, da bi spravili zadevo iz krize (bil je v razvoju in se je čutil dolžnega, da najde čudežno rešitev...), na koncu je pa slišal, da zakaj so vendar delali, saj če bi delali slabše ali pač ne bi delali in bi samo hodili se fočkat kot se je večina proizvodnje, bi prej vse skup vrag vzel in bi bilo vsem lažje[sm=zmeden.gif]... Tako da je težko bit pameten. Nekih strašno lepih spominov nimam na tisti čas. Tudi njim niso plačevali plač več kot leto in pol. Ko je šla firma v stečaj in po vseh tistih postopkih pa je vseeno nekaj dobil nazaj - kar je prav, ampak rabili smo prej, takrat smo bili že iz tahudega, saj je oče potem našel drugo službo. Je bilo pa tudi njemu takrat zelo hudo, ker je izredno ponosen človek in mu je to pritisnilo na več bolečih mest...

lili, daj nehaj že tako strogo delit ljudi na ju in gospodarstvo: lej, v moji stroki je tistim v gospodarstvu neprimerno boljše. Tisti v ju pa delamo zastonj, ker pogodb ne podaljšujejo. Ljudje se matrajo, pišejo projekte, hodijo v tujino na lastne stroške,... ni ravno med in mleko;). Ja, vem, imajo še sredstva, da si to lahko privoščijo, marsikateri jih pa nima in si ne, se strinjam - je pa to enako v obeh sektorjih. Ni več varne službe, ne na tej, ne na drugi strani.

Stanje v katerem so ti ljudje je v bistvu večja agonija, kot brezposelnost, je začaran krog.

Se strinjam, ko si brezposeln, iščeš naprej, imaš upanje, povsod vidiš priložnosti. Če si pa tako - ne tič ne miš, je pa res grozno - če si brezposeln, nimaš kaj izgubit, vse lahko poizkusiš, imaš veliko možnosti, če imaš službo, pa ne plače, pa imaš kaj izgubit in nimaš časa da bi delal še druge stvari...




liliana -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 11:50:17)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

lili, daj nehaj že tako strogo delit ljudi na ju in gospodarstvo: lej, v moji stroki je tistim v gospodarstvu neprimerno boljše. Tisti v ju pa delamo zastonj, ker pogodb ne podaljšujejo. Ljudje se matrajo, pišejo projekte, hodijo v tujino na lastne stroške,... ni ravno med in mleko;). Ja, vem, imajo še sredstva, da si to lahko privoščijo, marsikateri jih pa nima in si ne, se strinjam - je pa to enako v obeh sektorjih. Ni več varne službe, ne na tej, ne na drugi strani.



Govorila sem o nekaterih gospodarskih panogah in ne o vseh......ne vem sicer podrobno v kateri stroki si ti, tudi stroka kjer sem jaz ni v krizi tako prizadeta, ker gre za prehrambeni sektor.....obstajajo pa sektorji (kot je recimo gradbeni in avtomobilski), ki jih je kriza precej prizadela (mnogo bolj kot to, da ne morejo ljudje na konferenco v Švico).....in na gradbeništvo so vezana tudi vsa tista mala podjetja, ki prodajajo okna, polagajo ploščice, izdelujejo pohištvo......

Sicer pa, če je v tvoji stroki v gospodarstvu tako dobro, lahko sama greš komot v gospodarstvo.....samo si verjetno sama izračunala večje prednosti, ki ti jih prinaša zaposlitev v JU....od izobraževanja do krajšega delovnega časa, za kar v gospodarstvu ne bi imela take možnosti (to se strinjam), ker za tisto dobro plačo v tvoji stroki, bi te želeli imeti tudi 8 ur (ali pa še več) na dan....




ronja -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 12:11:56)

obstajajo pa sektorji (kot je recimo gradbeni
dokler je tako hudičevo težko dobit zidarja, ki bi bil pripravljen za pošteno plačilo prit zidat, ne verjamem več nič. Od vseh majstrov so bili zidarji najbolj šalabajzerski, netočni, skenslali tik pred zdajci ali se enostavno niso prikazali... in ko sva iskala nove, sva ugotovila, da imajo take izkušnje vsi. Torej ni čudno, da je šla industrija k vragu, saj s takim delom bi šli mi še 100x hitreje...
Pri nas ni problem, da ljudje ne morejo na konferenco v švico, ampak da morajo v tujino s trebuhom za kruhom ali pa grejo na lastne stroške tja, da dobijo potem delo.
Vem, da lahko grem v gospodarstvo (služb ni veliko tudi tam, ampak če jo pa dobiš, si pa veliko bolj varen tam - v naši stroki) - vseeno bom poizkusila najprej delat to, kar si želim delat. Če ne bom nič našla, pa bom šla delat karkoli. Zaenkrat imam še upanje, da lahko delam nekaj, kar me veseli in v čemer sem dobra. Če ne eno, pa drugo. Če ne bo šlo, pa bom delala kaj tretjega za preživetje. Sicer sem bila zaposlena v podjetju, ki ni last ju, tako mimogrede, vendar na projektu, ki ga je plačevalo ministrstvo. Saj ti pravim, da se stvari prepletajo;).

Kar se delovnega časa tiče: ko je lubi (ista stroka) delal v gospodarstvu, je bil vedno prej doma kot jaz - par ur prej;). In precej prej kot je doma zdaj, ko dela v ju;). Bil je najboljši v svoji firmi, ki je ena večjih firm v svetovnem merilu in imajo zelo razdelane kazalce uspešnosti, tako da je bil res dober. Ampak delal je veliko manj kot jaz v svoji službi. Tako da - ni vse tako zelo digitalno;). Je bilo pa bolj stresno, ravno zaradi vseh teh merilcev in vsega, predvsem pa v tisti službi ni bil srečen, ker ni bila biološka, on je pa biolog po srcu.
Zato sem bila prva za, da jo zamenja za 2x slabše plačano, v kateri je dostikrat cel dan na terenu ali celo po več dni skupaj, glih tako ne more vzet dopusta kadarkoli, ker je odvisen ne samo od oddaj projektov, poročil itd... ampak še od naravnih dejavnikov;). Tu ne dobijo plačanih nadur, niti ni plačanih dni, ko so več dni na terenu ali kaj takega. Tam so imeli kup nekih bonusov in dodatkov. Ni tako zelo črno belo kot si ti predstavljaš. V gospodarstvu je vedel točno kdaj bo lahko vzel dopust, tu se lahko vse spremeni, če se pač narava spremeni ali če je nekje neka kriza. Pač narava dela. Ampak ga ima rad in se splača. Ne zaradi ugodnosti, ampak zato, ker gre rad v službo.

Veš, ni samo plača in denar in ugodnosti, itd. Nekateri dejansko pač radi delamo svoje delo in smo ga pripravljeni delat za manjše ugodnost - zaradi same ljubezni do dela;). Jest je vseeno treba, zato pač izbiramo med tistimi deli, ki jih radi delamo, pa nam še prinašajo dovolj, da preživimo. Nekateri rabijo malo več dobrin, pa jim je malo bolj vseeno, kaj delajo, nekateri smo bolj izbirčni pri delu in manj pri dobrinah. Vsak najde nekaj zase:). Vsaj v idealnih okoliščinah - v reali pa včasih en čas delamo nekaj, kar nam ni všeč, pa se kaj naučimo zraven:). Ali pa en čas iščemo delo ali pa poizkušamo nekaj tretjega. Če bi se mi ponudilo delo v gospodarstvu, bi ga sedaj vzela. Kasneje pa iskala kaj drugega - kar bi vedel vsak pameten delodajalec, ko bi me videl. Zato predvidevam, da bi rajši vzeli koga drugega, ki bi se lahko vsaj zlagal, da ni tako;).




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (28.11.2013 12:28:41)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




ronja -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 12:36:02)

Gradbeništvo ni šlo zugrund zaradi šalabajzersih zidarjev, kot si opazila, ti še vedno delajo kot da ni nič drugače kot je bilo 5 let nazaj.
To se strinjam, seveda. Ampak je hec, da je v nekaterih poklicih veliko lažje dobit zanesljivega človeka kot v drugih, tu se strinjava;) Dejansko je hec, ko povsod sprašuješ in ti nihče ne more priporočat enega v redu zidarja - tiste, ki ti pa priporočijo, pa potem ne pridejo, skenslajo, fauš naredijo itd... Skratka - vsi pravijo, da imajo z njimi slabe izkušnje. Gotovo obstajajo tudi dobri, sem prepričana, samo če ima ogromno ljudi slabe izkušnje z ogromno različnimi zidarji, potem pač sklepaš, da je standard v tej industriji tak, da to dopušča... In dopušča se na nižjih in višjih nivojih, saj je povezano...

Ker recimo, ko je Merkur v težavah, njegovi prodajalci še vedno strokovno in prijazno svetujejo... ker pač tako so, ja. In v bauhausu dečkoti ne bojo vedeli pol toliko kto jaz, ki ne vem nič... Ker pač take najemajo, politika diskonta, kjer je treba samo police nafilat.




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (28.11.2013 12:41:04)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (28.11.2013 12:43:04)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Vijoličarka -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 13:55:59)

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Kaj bi jaz naredila v taki situaciji: če bi poznala razmere v podjetju in vedela, da je še "upanje", da bo bolje bi ostala, če sem bila z delom in plačo ter delodajalcem prej zadovoljna....v takem primeru bi pristala tudi na znižanje plače in če bi moževa plača omogočala družini preživetje......v nasprotnem primeru, pa pa bi si iskala novo službo.....ne glede na to, kar mi je firma dolžna.....preživeti familijo je vsekakor potrebno in zgolj od lufta in upanja se ne da živeti......


Podpis!



Tole pa je povezava do ZDR:

http://www.uradni-list.si/1/content?id=112301

Zanimiv mi je 111. člen.

Zanimiva je tudi Lilianina razlaga, da se podjetja izogibajo odpuščanju, ker nimajo denarja za odpravnine. Ja, vsekakor drži. Drži pa tudi to, da se zato rado izvaja pritisk na delavce, da bi izgubili živce in sami dali odpoved (torej odpravnina ne bo potrebna in delodajalec na zunaj ne izpade 'grd')

Tako da bi mu najprej svetovala, naj ohrani mirne živce, ker obstaja možnost, da bi jih radi izmučili, da bi čim več delavcev prostovoljno odšlo, ker je za podjetje to najbolj enostavno. V  takih primerih se človek običajno sploh ne zaveda, kaj delajo z njim, zaveda se samo, da hudičevo trpi, da je v peklu in se zna tudi odločiti za hiter in nepremišljen izhod, samo da se to neha.

Sama bi se, oborožena z vsebino 111. člena, obrnila na sindikat, na ministrstvo za delo, na zavod za zaposlovanje - naj mi vendar konkretno svetujejo, kaj naj storim. Konkretna obrazložitev primera, jasna in točna. Pa še varuhinji za človekove pravice bi poslala. Mislim da se vsi preveč ukvarjajo z visokoletečim blebetanjem, manj pa s konkretnimi zadevami.

Seveda pa naj poskusi, ampak brez da bi dal odpoved, kjer drugje najti službo. Vendar naj se pazi zasebnikov. Ne da bi vse metala v isti koš, ampak zna biti še mnogo slabše. Tukaj je vsaj v istem zosu z večjim številom delavcev in gre za relativno znano firmo in to zna biti prednost, kolikor lahko sploh govorimo o kakšnih prednostih.




liliana -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 14:26:57)

IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka

Tole pa je povezava do ZDR:

http://www.uradni-list.si/1/content?id=112301

Zanimiv mi je 111. člen.

Zanimiva je tudi Lilianina razlaga, da se podjetja izogibajo odpuščanju, ker nimajo denarja za odpravnine. Ja, vsekakor drži. Drži pa tudi to, da se zato rado izvaja pritisk na delavce, da bi izgubili živce in sami dali odpoved (torej odpravnina ne bo potrebna in delodajalec na zunaj ne izpade 'grd')



Drži tudi to v nekaterih primerih......vendar v javnosti itak prevladuje mnenje, da je vsak privatnik, vsak delodajalec tisti, ki zgolj izkorišča delavce, ki nima nobenih problemov in je njegova edina zaposlitev ta, kako bi "čim bolj z.je.bal delavca".....pa vedno ni tako....zato je včasih mogoče dobro predstaviti tudi tisto stran delodajalcev, ki ni zgolj "za.je.ba.va.nje in teroriziranje zaposlenih" ampak delanje vsega, da pa mogoče ne bi delavci šli na zavod za zaposlovanje in bi nekaj mesecev vsi potrpeli z nekoliko nižjo plačo in se tako obdržali nad vodo, če se po zimskem času recimo kažejo kaki novi posli in delo za vse.....

IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka

Sama bi se, oborožena z vsebino 111. člena, obrnila na sindikat, na ministrstvo za delo, na zavod za zaposlovanje - naj mi vendar konkretno svetujejo, kaj naj storim. Konkretna obrazložitev primera, jasna in točna. Pa še varuhinji za človekove pravice bi poslala. Mislim da se vsi preveč ukvarjajo z visokoletečim blebetanjem, manj pa s konkretnimi zadevami.



In bodo konkretno znali povedati, kaj pomeni "bistveno zmanjšana plača".....dvomim.....





patrino -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 15:41:03)

Vidim, da ste nekateri res zelo dobro seznanjeni s tem in ste zadeli bistvo. Res je verjetno problem tudi v tem, ker očitno firma res nima dosti denarja, da bi šla " cu grunt". Ni denarja za odpravnine in očitno je res nekaj na tem, ko se zadeva tako vleče, da čakajo, da bi čim večim delavcem popustili živci, ali bi jih težke socialne razmere prisilile ali bi se jim mogoče pokazala čudežna priložnost in da bi jih šlo čim več samih od sebe stran in jih ne bi bilo potrebno odpuščat in jim v tem primeru dajat pripadajočo odpravnino.
Ta negotovost in čakanje bi mene zagotovo ubila. Kot je videti počasi a vztrajno ubija tudi kolega. Saj koga pa ne bi. Če imaš ti neko finančno zaledje, si še nekako lahko privoščiš tole delo brez plačila in čakanje na ne vem kaj. Če pa ti voda začne teči pošteno v grlo in se ljudje že mesece in mesece vozijo v službo ki ni plačana, tako da za bencin porabljajo zadnje prihranke, potem pa mislim, da si prisiljen pozabiti na tisto kar ti še dolgujejo ter primoran stopiti stran in naprej, da zaslužiš denar za trenutno življenje.
Govorim iz svojega stola , kjer mi je udobno in mi nič ne fali- vem. Bog ve, kako ti je takrat, ko to doživljaš na lastni koži- ko si v precepu ali vse pustit ali jit naprej. Ko ti je težko požreti ponos in stopiti čez prag karitasa, RK, in drugih dobrodelcev, kamor si ti še pred slabim letom pošiljal prispevke in doniral stvari, ki jih nisi več rabil, ter se ti še sanjalo ni, da boš kmalu stal v vrsti med istimi reveži tudi sam.
Kar se trenutno dogaja je res ena velika žalost. Ne izginja le materialna blaginja, temveč tudi človeški ponos , občutek, da sam skrbiš za svojo družino, pokončna drža v smislu, da si sposoben preživeti sebe in svoje otroke s svojimi žulji. Saj to ne more trajati večno...




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (28.11.2013 16:27:39)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




kalbo -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 18:46:14)

Ronja, gradbeništvo kot branža je šlo v božju mater zarad prenapihnjenih investicij, ker gradit in prodajat se je fejst splačalo in so nekateri delal to na hudo kredo, pol pa prodat niso mogli in še zdaj niso, nasankal so pa obrtniki in ponavad tanajboljši in najbolj pošteni.

O šalabajzarizmu v obrtništvu pa nebi, sem se ga najedel. Še vedno pa poznam par odličnih mojstrov, ki vedo, kako se dela in veliko šalabajskov. razlog pa tči v generaciji mojih staršev, ki so nas tlačili po faksih, ker je bla delovna obleka kar naenkrat nekaj sramotnega. Tako so obrtniki postali najslabši učenci v razredu, ostali smo rinli na faks.

Pa tudi v ostalem se strinjam z ankico. Mizar ponavad nasanka, sam tud med njimi so šalabajski.




nananaja -> RE: Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež... (28.11.2013 21:37:30)

Če smo čisto iskreni, se take zgodbe dogajajo že od sredine devetdesetih let. Zelo podobno zgodbo je moja primarna družina doživela že leta 1997. Le da so takrat redke zgodbe prišle v javnost, še posebej pa ni bilo spleta, kjer bi se pametno razpravljalo kot danes tukaj. Pravzaprav so bili sodelavci mojih staršev eni redkih delavcev v podjetjih, pokopanih s strani 'sklada za razvoj', ki so izvedli protest in se z avtobusom odpeljali v ljubljano pred stavbo, kjer je bila uprava lastnikov. Zanimivo pa je, da danes v kraju na veliko govorijo, kako bo utonila še druga polovica nekdaj priznanega lesarskega podjetja.
Če prav razumem, je tudi podjetje, zaradi je tema nastala, pohištveno. Serijska pohištvena industrija, ki je zasilno preživela privatizacijo (da se je ta izpeljala socialistično, je spet svoja zgodba) se ni in se noče prilagoditi temu, da danes ni samoumevno, da bomo kupili kuhinjo svea, dnevno sobo marles in spalnico alples. Danes je ljudjem dostopna tuja konkurenca od nizkega do visokega cenovnega ranga, kvaliteta in domač izvor mnogim nista pomembna. K temu dodamo še to, da so podjetja na periferiji po pravilu še socialne ustanove, saj bog ne daj odpustiti nesposobne domače delavce (tako v režiji kot v proizvodnji), saj so ti reveži težje zaposljivi... verjemite, živim v enem takem zaprtem okolju, kjer se nekateri na smrt bojijo, da v kraju odpustijo 30 delavcev v enem od teh socialnih podjetij, pa četudi so to bodisi povsem luftarji ali pa se v kraj vozijo iz večjega sosednjega kraja (spet en krajevni paradoks, seveda).
Z možem delava oba v podjetjih elektro branže, jaz v 4. največjem kraju v državi v podjetju, pred nekaj leti v celoti prodanem v tujo last, mož v domačem kraju, v podjetju kvalitetnega razvoja, tudi v medijih so se hvalili, kako dobro jim gre... In mojim sodelavcem nikakor ne gre v račun, da ima pa to podjetje, kjer dela moj mož, pa nižjo izhodiščno plačo, celo tako nizko, da najnižje plače niti minimalca ne dosežejo.

Tako je to, če je podjetje v prvi vrsti socialna ustanova, šele potem pa gospodarski subjekt. Potem se najdejo še oblastniki, ki ugotovijo, da podjetje ni več nacionalni interes, pa se ga znebijo s prodajo karenmu kupcu, katerega interes je... potem pridemo pa do zgodb, ko se plače izplačujejo v deležu 30%, toliko, da delavci ne morejo sprožiti stečaja, do prodaj slamnatim podjetjem, tajkunov...

Pa da ne bo pomote, da sem ena presrana pisarnarka. Jaz spoštujem svoji kolegici, ki že od svojega 16.leta pridno delata v proizvodnji, pa vse tiste, ki naredijo tri/štiriletno poklicno šolo in se potem zaposlijo kot efektivni delavci. Kaj naj delamo delavci v razvoju, če nam vsi tisti, ki niso najbolj pametni, silijo na neke fakultete, kjer se da izpite naredit s piflarijo brez vsakršne koristi za kariero. Meni veliko manj koristijo diplomanti raznih fov, vpš... ki so triletni izredni študij pacali šest in več let in ves ta čas delali na študentsko napitnico /svojo ali izposojeno/ potem pa pri tridesetih vsi bogi ugotovijo, da so že malo stari za iskanje prve zaposlitve v branži, kjer so si vedno želeli delat, pa še plača ni tako sanjska...




Stran: [1]