|
kalbo -> RE: Kako bi reagirale, če... (23.1.2014 17:18:55)
|
IZVIRNO SPOROČILO: patrino
IZVIRNO SPOROČILO: Polona31
IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana
...komu bos pa pojamral ce ne svojim bliznjim??
Točno tako!!! Če pa človek živi v odnosu, kjer ga je strah pojamrati, ker bo partner zaradi tega znorel, pa...takšen odnos nima neke hude perspektive.
Lukkca sem do nekaj tem nazaj imela za čisto o.k. fanta, ki živi svoje življenje...živi celo umirjeno družinsko življenje, ampak...bolj ko berem njegove komentarje, bolj vidim da je še zelo daleč do tega, da bi živel
svoje življenje. Glede na to, da v takšnem čudnem družinskem vzdušju živi še otrok, še pa bolj podpiram tezo da...istospolne skupnosti o.k., ampak...s svojo usmerjenostjo ne bi smeli obremenjevati otrok. In tale punčka v Lukkčevi družini...
ne bi bila rada na njenem mestu. Res ne!
[sm=zmeden.gif][sm=zmeden.gif] Polona, ali nisi ti tista, ki je vsa zafrustrirana odprla tole temo in živčno spraševala tule gor za nasvet? Se res potem zdiš pravi naslov, da obsojaš nekoga, ki ti pove svoje mnenje, s katerim ti po svoje želi svetovati? Se ti zdi, da je prav , da začneš potem njega analizirati in kritizirati, ker pač ne misli tako kot ti??
Mislim, da imaš ti za velik voz svojih težav, tako, da se ti ni treba sekirati za druge.
Tudi sama se strinjam s tem, da je partner čisto prava oseba, da mu potožim in se mu izjadam, kadar imam vsega dovolj. Toda le zato, ker je pri nama pač tako. Ker vem, da me zna poslušati, da mi zna pomagati in da mi je , ko mu povem takoj lažje. Ker zna na svoj način narediti moje težave komične in nemalokrat povzroči , da se potem na račun njih reživa. Seveda ni vedno tako, je pa v večini. Vendar tako je pri naju. In tako si ti želiš , da bi bilo pri vaju dveh.
Vendar to še ne pomeni, da je tako povsod in da si vsi želijo tako živeti. Nekaterim veliko pomeni, da se pred partnerjem pokažejo uspešne, da so kos situaciji, da so sposobni stvar peljati sami. Enim ta občutek, da ne obremenjujejo partnerja s svojimi težavami, s svojimi problemi, s svojimi neuspehi , več pomeni, kot da mi tožijo še preden zvečer dobro stopi čez prag. Eni s tem, ko partnerja ne obremenjujejo s svojimi težavami, nekako pokažejo, da ga imajo radi in da se zavedajo, da ima tudi on svoje in da bo težko nosil še njihove. Različni smo si. Resnična sreča je, če se najdeta sva, ki čutita potrebo, da se tudi v težavah poslušata oz. si povesta probleme. Imamo pa seveda tudi vsi dobre in slabe dni in če se naredi, da je to slab dan za oba, ni dileme, da se težko najde energija, da si še drugemu bergla.
Drugače pa moram potrkati na srce in priznati, da jaz sploh ne poznam več takih partnerjev, ki bi cele dneve viseli pred tv- jem, se nacejali, nikoli kuhali, nikoli, prali, nikoli pospravljali...Nekako ugotavljam, da so sodobni moški v večini zelo gospodinjsko usmerjeni in znajo prijeti za vsako delo. Vsaj večino tistih, kar jih jaz poznam. In tisti, ki imajo primerno motivacijo za to.
Nasprotno pa opažam, da so ženske ( še tule gor jih je nekaj) čezdalje bolj tečne, mučeniško usmerjene in sto na uro preobremenjene in utrujene , tudi takrat, ko nimajo biti za kaj tako utrujene.
Polona-, ali ti kdaj vprašaš partnerja, kako je bilo v službi? Ali mu kdaj na lep način rečeš, da bi bila vesela, da bi ti kaj pomaga oz. da bi opravil del opravil v gospodinjstvu, ki je tudi njegovo?
Dota- Tvoj opis dneva je komičen, posrečen, pa hkrati tragičen. Če v resničnem življenju tako živiš, mi je žal zate. Žal, ker ne moreš uživati v materinstvu tako kot bi bilo lahko,žal ker ne moreš užiti lepih partnerskih trenutkov, ki bi jih morala, žal, ker se počutiš v sebi tako izkoriščano in hkrati poklicano, da celo gospodinjstvo, starševstvo in vse ostalo pelješ sama. Upam, da si opisala le enega izmed svojih slabih dni.
In ne- nimam gospodinjske pomočnice, nimam partnerja, ki je cel dan doma, tudi jaz nisem , imam tri otroke in včasih tak dan, da bi se dala izstreliti v vesolje. Samo to so le ti dnevi, ki so tudi dobri za nekaj. Predvsem zato, da se zavemo, kako je dobro, če jih ni in se zato obnašamo in zorganiziramo drugače.
Vaše psihoanalize Lukkca se mi pa ne da komentirati. Nekatere ste pa res težke kot 500 kg utež na hrbtu in same sebi svet.Ob takih, bi se pa tudi jaz rade volje zvalila na kavč in spila en pir, saj bi me minilo čistit in igrat sužnja. Eh, še dobro , da nimam rada piva in mi tega tudi zaradi drugih vzrokov ni treba početi.
Razen odvetniške službe copatki in nerazumevanju karikature v dotinem postu bi se celo podpisal pod tebe. No, sej gre že bolš :)
|
|
|
|