RE: samopoškodovanje (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci



Sporočilo


StrawberrY -> RE: samopoškodovanje (31.1.2014 22:26:35)


IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina


IZVIRNO SPOROČILO: StrawberrY


IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

k pedopsihiatrinji hodi ze dve leti, bolj sem imela v mislih predloge za konkretno ravnanje starsev takoj, ko to ugotovijo...


V prvi vrsti bi jaz sigurno zamenjala pedopsihiatrinjo. Ker dve leti sem mi zdi dolga doba, da se na otroku ne kažejo nobene spremembe in še vedno prihaja do samopoškodovanja. Mi je pa groza, kaj mora ta otrok v sebi imeti veliko bolečino.




prej je hodila zaradi drugih stvari, samopoškodovanje pa se je pojavlo zdej pred kratkim... se pa strinjam, da bi se mogla oba starša vključit v terapijo, ampak oče pravi, da mama dramatizira in dela iz muhe slona...

js se trudim po najboljših močeh, nekej bomo že naredil za tega otroka!



Rezanje samega sebe je delanje muhe iz slona[sm=smiley19.gif]. Mah nimam besed.

Samo moje mnenje je, da tudi, če je prej hodila zaradi drugih stvari bi enostavno pedpsihiatrnja morala to videti in zadevo reševati na drug način. Ne vem, jaz se še vedno nagibam za zamenjavo pedopsihiatrinje.







Izabelina -> RE: samopoškodovanje (31.1.2014 22:40:13)

bom predlagala...
in ja se strinjam, očetje so včasih res samo za zjokat [sm=zmeden.gif]




Stanislava_ -> RE: samopoškodovanje (1.2.2014 9:53:36)

IZVIRNO SPOROČILO: StrawberrY


IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina


IZVIRNO SPOROČILO: StrawberrY


IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina

k pedopsihiatrinji hodi ze dve leti, bolj sem imela v mislih predloge za konkretno ravnanje starsev takoj, ko to ugotovijo...


V prvi vrsti bi jaz sigurno zamenjala pedopsihiatrinjo. Ker dve leti sem mi zdi dolga doba, da se na otroku ne kažejo nobene spremembe in še vedno prihaja do samopoškodovanja. Mi je pa groza, kaj mora ta otrok v sebi imeti veliko bolečino.




prej je hodila zaradi drugih stvari, samopoškodovanje pa se je pojavlo zdej pred kratkim... se pa strinjam, da bi se mogla oba starša vključit v terapijo, ampak oče pravi, da mama dramatizira in dela iz muhe slona...

js se trudim po najboljših močeh, nekej bomo že naredil za tega otroka!



Rezanje samega sebe je delanje muhe iz slona[sm=smiley19.gif] . Mah nimam besed.



Jih imam, samo ne lepih [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image].

Oče je ne samo nesposoben rešiti težavo (kar samo po sebi ne bilo nič tragičnega, ker se nismo vsi rodili kot supermani za težave), ampak sploh ni dec kaj šele oče.

Otroka ne zna zaščititi pred njegovimi težavami, ne zna jih prepoznati in ne zna se pogovoriti z mamo, da jih rešijo skupaj. Še več, materi in otroku se celo posmehuje in banalizira njihovo težavo (pri 12-ih je vsaka težava lahko velika!).

Kar lahko stori avtorica, je prijava očeta zaradi nasilja na CSD in policijo, ker ignoranca in posmeh sta nasilje!
Zgolj retorično vprašanje - si bo moral otrok odrezati roko, da bo oče videl slona in ne muhe?!




Stanislava_ -> RE: samopoškodovanje (1.2.2014 9:56:58)

IZVIRNO SPOROČILO: StrawberrY

V prvi vrsti bi jaz sigurno zamenjala pedopsihiatrinjo. Ker dve leti sem mi zdi dolga doba, da se na otroku ne kažejo nobene spremembe in še vedno prihaja do samopoškodovanja. Mi je pa groza, kaj mora ta otrok v sebi imeti veliko bolečino.

Ko je šel k pedopsihiatrinji in seveda midva z možem zraven, ne morem povedati kaj vse sem izvedela. Od mojega otroka, od tega kaj midva kot starša narobe počneva.


Se strinjam. Dodajam k prvemu - plačajte uro ali dve pri nekom drugem, da vidite spremembo, napredek....karkoli.
In k drugemu - otrok je od sedmega leta naprej bitje z lastnim razumevanjem in dojemanjem sveta. Imamo samo dve možnosti - ali se poskušamo vživeti v ta njegov svet (kot se je on moral v našega), ali ne.




ronja -> RE: samopoškodovanje (17.2.2014 13:03:30)

Kako bi se odzvala kot starš (oz. kako upam, da bi se odzvala kot starš)?
Objela bi otroka, če bi mi le pustil in mu povedala, da mi je zelo hudo, da nisem prej videla, kako zelo hudo mu je. In da si najbolj na svetu želim, da bi mu lahko pomagala in da bi mi zaupal, da mu bom. Da ni stvari, ki je ne bi mogli rešit, če se vsi potrudimo in da se bomo. Dala bi mu oz. v tem primeru ji vedet, da ne bom pustila, da sama trpi in da se ne bom delala, da to ni nič in tega ne bom nobenemu drugemu pustila.

V konkretni situaciji, če bi bila jaz mama, pa da mi lubi reče, da delam iz muhe slona, če bi se mi tamala rezala? Znorela bi! Najurila bi ga, ker to pa zame ni hec in ne sme tega rečt, sploh pa ne pred otrokom (pa tudi če ne reče, se čuti) in bi se toliko časa pogovarjala, da bi dojel, da to ni ena malenkost. Sicer tega od njega res ne pričakujem, ampak če bi bila v tej situaciji... In seveda bi šli na terapijo, vsi skup.

Izabelina, ti lahko: najuriš očeta, poveš mami, da ima prav, da to ni mala reč in držiš z otrokom. Ta punca že kar nekaj časa opozarja, da nekaj ni prav, pa je nikakor nočejo/te poslušat (po tvojih prejšnjih temah sodeč - da ima težave v šoli, da imata z njo težave z vedenjem itd...) Otroci ne ratajo težavni kar tako, zato ker so pač najstniki. Ja, jih meče, ampak če jih meče tako zelo, potem je zadaj en razlog. Najdite ga in ga odpravite in potem bo tudi ona ok in se bo lepo obnašala, kar od nje pričakujete.

Podpis pod Stanislavo in skuštrano - vzrok in sprožilec ni isto, sošolci so samo sprožilci! Vzrok je v družini in verjetno precej leži v tem, da se očetu to, da se mu hči reže, ne zdi nič hudega. To bi bila moja prva postojanka po tem, ko bi otroka objela, da fotru dopovem, da to ni neka mala bedarija. In se strinjam, da ne gre drugače, kot da najdeš vzrok in nanj pokažeš s prstom, če ga hočeš eliminirat. Ja, starši delamo, kakor vemo in znamo, samo to ni opravičilo, da delamo slabo. Če vidimo, da je otrok v stiski, mu je treba pomagat, pika. Kaj pa naj reva naredi, da jo bojo resno jemali, če rezanje ni dovolj?

Je že res, da se stvari za nazaj ne da spremenit, lahko si jih pa za naprej, če si ne zatiskamo oči. Krivda ni nekaj pred čemer bi morali bežati ampak je nekaj iz česar se lahko zelo veliko naučimo, če smo se z njo pripravljeni soočiti.

Podpis.




tehnofil -> RE: samopoškodovanje (13.3.2014 15:26:50)


IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina
k pedopsihiatrinji hodi ze dve leti, bolj sem imela v mislih predloge za konkretno ravnanje starsev takoj, ko to ugotovijo...

Starši bi morali namesto da vozijo otroka "na popravilo" sami oditi na "servis".

IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina
prej je hodila zaradi drugih stvari, samopoškodovanje pa se je pojavlo zdej pred kratkim... se pa strinjam, da bi se mogla oba starša vključit v terapijo, ampak oče pravi, da mama dramatizira in dela iz muhe slona...

In še celo nihče drug tega ne reši kot edino tisti, ki tega ni pripravljen reševati - njen oče. Skoraj zagotovo je on glavni vzrok za slabo samopodobo in samopoškodovanje. Je ni mame, ki bi mogla nadomestiti njegovo vlogo.


Si predstvaljaš kako hudo mora biti deklici, da njen oče ostaja leden tudi po tem obupnem poskusu da bi zbudila njegovo pozornost.
Punca hoče očeta, oče pa noče biti oče v čustvenem smislu.

Če oče ne bo sprememenil svoj odnos do nje, se bo punca težko kdaj iz tega izkopala.




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]