Težava glede skupnega skrbnistva (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družinska zakonodaja



Sporočilo


Narobesvet -> Težava glede skupnega skrbnistva (17.12.2014 21:24:21)

Nisem vedel, ali bi sploh slednje napisal na forum ali ne, zadnje dneve ne vem kaj je sploh dobro in kaj ni. Me pa zelo tere. Ze na zacetku opozarjam, na dolgo in siroko bo napisano, ker bi si rad dal duška.

Zadeva je sledeca. Pred nekaj meseci sva z mojo bivso sla narazen. Nic jeze, nic grdih custev. Konec je dala ona, ker to pac ni vec bilo to in jaz sem to sprejel, kaj pa mi je druga ostalo in ce je zelja nekoga taksna, je to to. Najin odnos nikoli ni bil slab, imela sva se lepo, varanja ni bilo. Pac, verjetno je slo za navelicanje necesar kar sva imela. No, da ne bom na zaceku na dolgo in siroko o tem. Imava hcerkico staro 3 leta. Prelepo princesko. Tu so se pa zacele tezave. Konec najine veze je prinesel tudi spremembe kar se tice najinega otroka. Do trenutka ko sva sla narazen, nisva zivela na svojem, sem pa jaz s svojimi prihranki, od casa ko se se nisva poznala, kupil in urejal stanovanje za nas. To je ob razhodu padlo v vodo. Ta cas je bilo najino zivljenje ozrioma nase zivljenje vpeto med mojo druzino in njeno druzino. Ona je zivela pri mami, jaz pri svojih starsih. Ker se pri njej doma s tasco nisva razumela, se tam nikoli nisem pocutil kot doma, kar sem dal vedeti moji in me je razumela, tako ali tako smo planirali odhod na svoje. Ta cas je pac bilo tako, da smo spali pri tasci v vecjem stanovanju, dneve pa sem prezivljal doma pri mojih starsih. S hcero smo bili vsakodnevno pri meni ozrioma mojih starsih, kjer imam zase velik prostor, otrok se je imel kje igrat. Skratka, 90 procentov dni je moja hci prezivela z mano (ko je bivsa delala) pri mojih starsih, na katere je zelo navezana. Predvsem z dedijem se noro razumeta. Proti veceru pa sva s hcero odsla k tasci, ce je moja koncala prej, sva sla prej, ce pozno zvecer, pa sva odsla pozneje, vcasih pa tudi konkrento prej, da se je lahko cartala in prezivela cas se z drugo babico, torej tasco. Kar zelim povedat je to, da je moja hci ze od rojstva navajena zivljenja pri meni (mojih starsih), pa tudi pri tasci, kjer je vecinoma tudi spala. Dneve je prezivljala pri meni oziroma pri starsih, vecere in noci pa pri bivsi. Nekdo bo rekel norisnica, hja, taksni casi so, bili smo mladi in studenti z otrokom. Zivljenje gre po svoje. Zato pa je bil vedno moj primarni cilj odit na svoje, cemur je zelo oporekala tasca, ki ni zelela ostati sama in je delala vse, da to prepreci. Ampak o tem ne bom pisal, to so zgodbe, ki jih poznate vsi, tega je ogromno.

No, pol leta pred razhodom sva v placilnem razredu vrtca padla v zelo visok razred, predvsem zaradi penzije, katero je bivsa dobivala po pokojnem ocetu in od nje nikoli ni imela nic. Ji je vse vzela njena mama. Bivsa pa je vedno delala preko studenta, potem pa je bila tu se moja placa, ko je prislo do denarja, sta se bivsa in njena mama vedno skregali, jaz se nisem v to nikoli mešal. Odlocila sva se, da narediva v tej krizi zadevo, ki ni ravno za objavljat, pa vseeno. Papirno sva sla narazen, dolocila prezivnino in avtomatsko dolocila skrbnistvo njej, ker sva takrat seveda bila se skupaj. Kdo bi takrat vedel, hja, ce bi bil vedec ne bi bil revez pravijo. Ob razhodu sva se pogovarjala o vsem, predvsem mi je bila pomembna moja hci, na katero sem neizmerno navezan. Ona pa name. Do casa razhoda z bivso, sem svojo hci v 80 procentih dajal v posteljo, ji bral praljice, ko je bila mala pel pesmice, skratka, navajena je bila, da sem jo resnicno vec kot 2 leti in pol dajal v stajico, ker je mama delala, ko pa ni, pa je velikokrat raje izbrala hitri kafe s kolegicami. Mene to ni motilo, nisem ji nikoli moril kar se tice tega, meni je bilo nekaj najlepsega dati svojega otroka spat, se pocartat z njo, se posebej ko vidis kako ti vraca ljubezen. Kr solzne oci dobim vsakic ko se spomnim na vse dogodke, na vse lepo z njo. Tudi ob tem pisanju se mi rosijo oci. Vsi okoli mene so mi vedno rekli, da sem res vredu oce, koliko sem se ukvarjal s hcero, vse sva pocela skupaj. Marsikdaj sem raje kot druzenje s kolegi, ki je ze tako bilo redko, izbral druzenje s hcero, pa ceprav sem bil dosti z njo. Pac, vedno sva se poklapala, vedno pocela vse mozno. Moje zivljenje ni bilo lahko, pa sem potrpel, hodil sem v sluzbo ob 5h zjutraj, vcasih ze ob 4h, po sluzbi cakal pred vrtcem tudi po uro in vec, da so se vsi tam zbudili, da sem jo pobral in peljal domov, ker njena mama ni mogla velikorat zaradi sluzbe, ali pa obveznosti, kave, fitnes, tekanje, zumba itd..ampak mene to nikoli ni motilo, meni je bilo najpomembneje, da sem s hcero. In tako sva se navezala, kot se vsak oce in hci, ki sta ogromno casa skupaj. In ko je prislo do razhoda sem se pred bivso razjokal, ne zaradi nje, pac pa zaradi hcere, ker sem vedel kaj me od tu dalje caka. Tako sva se dogovorila, da bova podpisala skupno skrbnistvo oziroma da ga bo ona, saj je do zdaj, zaradi tiste napake katero sva naredila, bila ona njen skrbnik. Sva se vse zmenla, rekla mi je, da bo podpisala, ce je to moja zelja. Kar je seveda bila, predvsem zato, ker sem se bal tega, kar se boji vsak od nas. Prevar, izigravanja, sprememb, metanja polen pod noge, izrabljanja ljubezni itd..Ampak sem bil miren, ko mi je to povedala. Zadevo sem vlozil na CSD, kjer sem povedal da zeliva podpisat skupno skrbnistvo. Do takrat je zadeva tekla tako, da sem hcero 3 krat tedensko pobiral v vrtcu, prisla je k meni (sem lastnik stanovanja), pocela sva stotine stvari ki jih pac otroci radi pocnejo, risanke, igranje, pesmice, sprehodi, norenje itd. itd..Pri meni je spala oziroma se zdaj spi 3 krat tedensko, potem vcasih obrneva in spi 4 krat tedensko. Ponavadi so to konci tedna, se pravi cetrtek, petek, sobota. Med tednom jo skoraj vsak dan poberem jaz, potem po sluzbi pa jo pride iskat ona in jo pelje k sebi (k nekdanji moji tasci) domov.

Z bivso sva se do zdaj lahko vedno dogovorila vse, prezivnina ni bila nikoli problem, niti o tem ni tekla beseda. Moja dolznost dokler ne bi bilo skupnega skrbnistva. Glede hcere sva se vedno lahko lepo zmenila vse, ce kdaj ona ni mogla, sem jo pobral jaz, ce obratno pa ona. Dejansko sva zivela deljeno skrbnistvo in to vec kot super, saj je hci navajena slednjega ze od rojstva. Ima dva doma, v obeh se pocuti super, ze od rojstva je tako, ker je pac najino zivljenje potekalo tako kot je. In tu se je zacela tezava. Takoj ko sem od CSD dobil obvestilo o razgovoru za skupno skrbnistvo in sem termin javil bivsi, je naslednji dan ze zelela pogovor z mano. Kot da bi vedel kaj bo, tocno to je bilo. Rekla mi je, da mi ne bo podpisala skupnega skrbnistva, citirano zato: "ker ne zeli, da bo otrok ko bo star 10 let imel kaksne opravke in delo doma, bo pa na vrsti moj termin, da bo morala potem k meni". Ces, da bi jo jaz silil nekaj kar ne more. Tu se mi je sesul svet, resnicno. Nekaj dni nisem nic spal zvecer, kot moski priznam da sem se veckrat zjokal. Ni in ni zelela poslusat, ni si dala rect, da to nima nobene veze s tem in da prihodnost ni znana, tudi to ne, da dobro ve, da sem vedno delal v dobro hcere. Vedno! Ocitno je vse kar je potrebovala bil dober izgovor, da lahko preklice podpis skupnega skrbnistva. Tako sem kontaktiral CSD in gospo, ki naju bi sprejela. Povedal sem ji na kratko moj problem, pa nama je termin ostal, ces, da se pogovorimo. Moja se danes, 3 tedne za tem, noce niti slisat o skupnem skrbnistvu, pa ceprav ziviva zadnja meseca cisto taksno zivljenje. Kaj si pa naj druga mislim, kot to, da pac zeli manipulirat, ko bo cas. Kar je ze tudi pokazala. Skrbi me, da bo najina hci orozje zanjo proti meni, ker je tudi ze nakazala da me to caka. Rekla mi je, da mi dovoli videt hci kolikor zelim, da mi je ne bo odrekala, ampak skupnega skrbnista pa ne bo podpisala. Veckrat pred spanjem, ko me hci poklice, da mi rece lahko noc, je bila zalostna. Ko sem jo vprsal zakaj je zalostna, pa mi je rekla, da zato ker ni atija. Itak mi je slo na jok, ampak tako pac je, zivljenje se je spremenilo. Tudi v vrtcu mi vzgojiteljica veckrat rece, da ni lepo spala oziroma je jokala, ker ni atija. Pa sem se kislo nasmehnil, ona tako ve zakaj gre, pozna zadevo. Meni pa je hudo. Pri meni zvecer zaspi kot polhek, ne omenja bivse, imava se fino, vsaki vecer rutina pravljice, cartanje, kaksna pesmica ali dve. Bivsa pa mi je v mesecu dni 2 krat naprej vrgla, da pri njej ne spi lepo in da traja po 2 uri da zaspi, da pa ji ritem ruši spanje tu in spanje tam. Kar pa ocitno ne drzi, ker ko je pri meni, ni nobenih tezav. To sem ji tudi povedal, pa se je samo zmrdnila. Vedno bolj se mi zdi, da mi vse dela namerno, ker vidi, da me hci pogresa, ker je navajena od rojstva, da sem vsaki dan z njo, da sem jo daval spat velikokrat ko niti mame ni bilo zraven. Se mi zdi, da se mi vse kar je bilo lepega in dobrega vraca s slabim, oziroma mi to vraca bivsa. Zadnjih pol leta skupnega zivljenja jo je neznansko motilo to, da je hci zelela, da vse naredim jaz. Ko jo je bilo treba oblect in jo je zelela bivsa, je hci rekla: "Ne, ati bo". Dati za jest."ne ati bo". Dati v posteljo: "ati bo". Sprva ji je bilo se celo smesno, bivsi, potem pa vedno manj. Jaz sem ob tem vedno hci vzpodbujal, da naj to dovoli tudi svoji mami. AMpak hci je falotek in se vecinoma ni pustila. In je bil ali jok in stok, ali pa, da sem zadevo naredil jaz. In bivso je to zelo motilo, ceprav nisem imel s tam jaz nic, tudi hci ne. Moje mnenje je, da je bila hci navajena, da sem to delal jaz vecinoma, velikorat ko bi pa bivsa lahko, pa tudi ni in je raje prepustila meni.

In danes sva tu kjer sva. Jaz si zelim skupno skrbnistvo zato, ker vem, kaj me lahko caka. In tega se bojim. Ker je bivsa sicer rojena tu v Sloveniji, mama pa iz tuje drzave, me skrbi, da bo nekega dne odsla dol, jaz pa bom ostal brez svoje hcere in ona brez oceta, ker vem, da na taksno razdaljo ne mores vzdrzevat normalnih stikov. Stotine strahov me preleteva. Ne vem kaj mi je storiti. Jaz vem, da ce bi imel skrbnistvo, bi takoj podpisal skupno skrbnistvo zanjo, ker se mi zdi samoumevno, da je to njena zelja. Ljudje se spreminjajo, tale papir pa je vseeno garancija, da ne bo nekdo igral Boga nad tabo in otrokom. Moji dnevi zdaj tecejo naprej, do razgovora pri CSD, ko sem s hcero, pozabim na vse, ko je ni pri meni, sem zalostn, se bolj mislim na vse okoli skrbnistva, kaj me vse lahko caka ce se ne uredi, z delom se zamotim, ampak ko se vsedem in umirim, sem spet z mislimi pri hceri. Moja zivljenjska sreca, velikokrat pa tudi nesreca je, da sem custven. Strah me je ko berem, kaksna stevila obiskov dobijo nekateri ocetje, vsaki drugi vikend spanje otroka pri ocetu, ter 1 krat tedensko nekaj ur z njim...na to ne pristanem, ne morem, ne bom. Moj otrok je moj svet. In jaz njen, kar kaže vsako minuto ko sva skupaj. Prosim, dajte mi svetovat, kaksna je praksa, kaj lahko pricakujem na sodiscu, CSDju, kaj lahko zahtevam itd..




Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (17.12.2014 23:00:30)

Tako kot si izbral (bivšo), tako imaš.

Njen situacija paše - ti skrbiš za hčerko kolikor lahko, ona te komandira. Večino niti vleče tašča.

Sodišča/CSD so še vedno naklonjeni ženskam in še vedno je najboljša rešitev dogovor. Zahtevaš lahko vse, vprašanje je, kaj boš dobil. Če si mož, se boš boril. Po moje bi moral urediti taščo in potem bi bilo vsee precej bolj jasno. Če si driska, se ji boš umaknil kot si se do sedaj, če si mož, se boš boril.





Narobesvet -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (17.12.2014 23:36:03)

Kar se tice tasce, ja, res je, od dneva stevilka ena je bila tista, ki je prav silila, da ostaneva pri njej. To ji je pasalo predvsem tudi zaradi penzije od bivse, katero je dobivala po pokojnem ocetu in jo je v celoti dajala svoji mami, se pravi tasci. Vedla je, da ce greva na svoje, tudi v najemnisko, bo izgubila penzijo, ki je bila velika! Ampak, taki casi so bili, z mojo se tudi ni dalo nic zmenit, ker se je kregala s svojo mamo. Tudi ko sva zelela na svoje, ko sma imela moznost v moje na novo porihtano stanovanje, je bila stala v hisi. Bo kar dzralo kar ste napisali, to mi vsi pravijo, tasca vlece niti, polni glavo z marsicem.

Jaz se bom za hcero boril, niti pod razno mi ne pride na misel, da bi zadevo pustil taksno kot je. Danes mi je recimo rekla, kot argument proti skupnemu skrbnistvu, da ona ne more vedet, kaj bom jaz do svoje hcere cutil cez 3 leta, ko bom imel morda novo druzino in da ne more dovolit, da bi jaz takrat imel skupno skrbnistvo. To so njeni argumenti.

Ja, pravijo da so bila sodisca in CSD naklonjeni materam, ampak da se casi spreminjajo. V EU je ze standard skupno skrbnistvo in se je treba borit proti njemu, ne pa zanj. Samo pri nas se se to dopusca in s tem se daje nekaterim zenskam univerzalna pravica, da lahko svoje bivse zafrkavajo ko jim to ustreza. Spomnim se, kako dober oce sem bil v bivsinih oceh, kolikorat mi je povedala, kako je to lepo da imam tako rad otroke, svojega otroka, da se toliko ukvarjam z njim. Pa zdaj poglejte kam to pripelje.




mateyka -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 0:10:04)

hja, sam si se vpletel v mahinacije s taščo s tem ko si podpisal tisto navidezno "ločitev" in se odrekel srbništva zaradi denarja. a te res ni nič motilo? zdaj boš zato veliko težje to dobil (nazaj). verjetno ti bodo katere druge vedele povedat več praktičnih nasvetov kako to spet pridobit. men samo ni jasno kako si bil lahko tako priročno slep za njune mutne posle oz. kako da ti to ni bil dovolj jasen pokazatelj, da jima ni glih 100% za zaupat stvari, ki so tebi najpomembnejše v življenju. vso srečo ti želim - se mi zdi da bi bila velika škoda, če bi tvoja hči ne imela pogostih stikov s tabo. upam, da katera tukaj lahko kaj konkretnega svetuje. glavo gor in v boj! [sm=smiley1.gif]




Narobesvet -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 0:31:22)

Sej nisva sodno dolocila skrbnistva, to naju je tam tudi izrecno vprasala in sodnica je rekla, da je zdaj pravno dolocena samo prezivnina. Ostalo ne. Hvalabogu, takrat pac nihce ni tako gledal. Ce bi takrat bila "pametna", bi tako ali tako podpisala skupno skrbistvo, tudi bivsa, ker se prezivnina takrat ne bi stela v njen dohodek. Tako pa se je. Takrat je bila se ljubezen. Ko to izgine, pri nekaterih udarijo ven taksne hudobije, pri drugih, pa se zadeve ne spremenijo. Berem po forumih, kako nekatere zenske znajo lepo in posteno pogledat na zadeve, tudi ce so bile prevarane, nikoli ne bi odrekle bivsemu temeljne pravice.

No jaz upam, da se nasla katera ali se bolje, kateri, ki je tole dal skozi.

Nekje sem bral, da celo zadnje case sodniki, sodnice dolocajo skupna skrbnistva, ne sicer pogosto, ampak jih. Glede na to da ziviva tako kot da bi imela skupno skrbnistvo, glede na to, da sta najina doma oddaljena drug od drugega max. 2 km (3 minute avtobusne voznje) na prakticno isti cesti, bi mogoce imel v tej smeri kaj moznosti? Moja hci je vec kot vajena bivanja pri meni (skupaj z mojima dvema, sicer imam ze svoje stanovanje, ampak v zadnjih fazah selitve), spanja, vsega. In ker je vse tako blizu nje, tudi vrtec, oddaljen 2km od mene, slabi kilometer od bivse, je za njo to pac nekaj normalnega. Tudi vidi se, da komaj caka, da pride k meni, k dedeku in babici, mojim sorodnikom na splosno, kjer je skoraj vsak vikend prezivela, ko je poletje.




petea -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 8:17:53)

IZVIRNO SPOROČILO: Narobesvet
Danes mi je recimo rekla, kot argument proti skupnemu skrbnistvu, da ona ne more vedet, kaj bom jaz do svoje hcere cutil cez 3 leta, ko bom imel morda novo druzino in da ne more dovolit, da bi jaz takrat imel skupno skrbnistvo. To so njeni argumenti.


Čisto isto lahko ti njej argumentiraš nazaj, sploh glede na to, da praviš, da si ti s hčero preživljal veliko več časa.

Srečno! [sm=smiley31.gif]




Narobesvet -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 9:30:45)

vem, sej to sem ji tudi rekel. Ampak vse gre pri enem usesu noter, drugem ven. Ne vem, kaj se na sodiscu uposteva, zadeve nic ne poznam, bi se pa rad cimprej pripravil in cimvec o tem vedel.




mateyka -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 9:39:51)

na švedskem recimo je skupno skrbništvo difolt ureditev in vsa enostarševska skrbništva so res izjema. poznam kar nekaj očkov, ki imajo otroke 1 teden oni, 1 teden mama. in niso otroci nič zmedeni ali karkoli - vse je bp. tok da veš - da ti ne bo kdo pametoval, da to ni zrdavo ali da otroka nameša, zmede ali kaj podobnega.




Plus minus -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 11:04:50)

Jaz pa mislim, da si je premislila glede skupnega skrbništva iz samo enega razloga: preživnina. Ker, v kolikor imata skupno skrbništvo, ne dobi preživnine. Seveda, je to zrastlo verjetno na taščinem zeljniku.
Kaj narest?
Glede na to, da ti hočeš nekaj od bivše in ne obratno, moraš spremeniti taktiko, da jo prepričaš v tvoj prav. Kako - to je žal na tebi.
Kot so že omenile, najbolje bi bilo, da se vidva dogovorita mimo CSD, sodišča itd., ker to zna trajat in do takrat, ko bo rešeno, znajo biti zadeve že zelo slabe in grde.
Največjo škodo bo pa seveda utrpel otrok.
Nisi nič kaj v zavidljivi situaciji. Druga kot drži se in vztrajaj ti ne morem svetovati. Mogoče edino, da stopiš do kakšnega odvetnika, ki ima izkušnje z družinskim pravom in podobnimi situacijami.
Srečno.




Narobesvet -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 17:34:41)

@ mateyka: ja, sem prebral, da marsikje po EU imajo taksno ureditev. Sej s stalisca postenosti je skupno skrbnistvo najboljse. Jaz vsako zensko, ki je proti skupnemu skrbnistvu vprasam, ce bi bila tako proti, ce bi oce bil POLN SKRBNIK. In tu se vse zmedejo in iscejo ovinke. Ce bi bila zadeva obratna, bi se prav vsak strinjal s skupnim skrbnistvom. Ja, upam da na sodiscu tako gledajo, predvsem pa upam, da tudi na CSD ne bo po defaultu na zenski strani. Jaz sem ze rekel in to bom rekel na CSD in sodiscu - ce bi jaz dobil polno skrbnistvo, takoj podpisem skupno skrbnistvo, takoj, ne glede na to kaksna je bivsa. To kar imava midva z bivso, nima veze s tem, koliko on lahko vidi otroka, se najmanj pa s tem, da bi to kdo komu dolocal po lastni presoji in na koncu se omejeval. Pri najini hceri taksno stanje kot je zdaj, torej prakticno skupno skrbnistvo, funkcionira super. Vse kar bi bilo drugace, bi bilo slabo za mene ali pa bivso, posledicno pa za hci, ki bi manj videla enaga izmed naju. Moja hci je super punca in vec kot ocitno je, da ji tudi v taksnem stanju kot smo vsi zdaj, nic ne manjka in ji tudi ustreza, saj je od rojstva bilo tako, da je cez dan 90 procentov casa prezivela pri meni, spala popoldansko spanje pri meni (mojih starsih). Ko je z mano, tudi tako lepo zaspi, medtem ko se bivsa pritozuje, da pri njej noce spat. Seveda mi ne pove, mi je pa jasno, da klice po ocetu, da je zalostna ker me ni tam. Ampak tega mi moja bivsa ne upa povedat, ji preprrecuje njen ponos. Meni pa hcerine besede pred spanjem po telefeonu povedo, da me pogresa ko me ni tam, da je zalostna zaradi tega.

@ plusminus: ja, tudi to sem studiral, logicno. Zato pa sem ji pred dobrim tednom dni ponudil alternativo - da podpiseva skupno skrbnistvo, na sodiscu pa zraven urediva se placevanje prezivnine z moje strani, ne glede na skupno skrbnistvo ki tega ne pozna, bi dodatno placeval pac prezivnino, sej svoji hceri kupim enako kolicino vsega, kar ji bivsa. Tako dalec sem pripravljen iti. Samo da imam ljubi mir pred bivso in cimvec casa s svojo hcero. In na to mi je rekla, da nje prezivnina ne zanima. Pa sem spet tam, na zacetku. Sej po resnici ne bo povedala. Vem pa, da jo bivsa tasca punmpa z vsem moznim, vem, ker je poznam, poznajo jo vsi njeni sosedi, odnosi z njo so s strani okolice najveckrat nemogoci. Ja ta situacija njej ustreza, ona odloca o vsem, za zdaj se ni nic komplicirala, ampak vidim, kam stvari peljejo. Rekla mi je recimo tudi to nabluzo, da ne podpise skupnega skrbnistva zato, ker ona ne more vedet, ce bom jaz cez 3 leta svojo hci še imel rad, ce si bom ustvaril recimo novo druzino. To mi je izjavila. Sej nisem vedel kaj napisat, ker mi je pritisk narastel do plafona, jeza in zalost obenem, da si drzne kdo to reci, od vseh pa se ravno ona, ki ve, da sem ocka kot se šika. Vsi vedo, vsa okolica je videla in vidi se zdaj. Moja hci je meni na prvem mestu, njo sem vedno postail pred vse, ko je ona z mano, nisem minutke vstran od nje. Ko sva skupaj, cas prezivljava skupaj kot se spodobi in otrok to cuti in kaze veselje navzven. Ko se spomnim, kolikokrat sem raje svojo hcer dal v posteljo, kot pa sel na pijaco s prijatelji, kar sem mogoce imel priliko 1 krat v nekaj mesecih. Pa sem prestavil, samo da sem lahko svojo hci dal spat, nredil kar naredi vsak stars. Raje sem jo sam dal, ker mi je to toliko pomenilo, kot pa to prepustil bivsi tasci, ki bi z veseljem to naredila. Toliko mi pomeni hci. In tega ne bom dovolil da mi kdorkoli vzame :(





Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 17:39:03)

IZVIRNO SPOROČILO: petea

IZVIRNO SPOROČILO: Narobesvet
Danes mi je recimo rekla, kot argument proti skupnemu skrbnistvu, da ona ne more vedet, kaj bom jaz do svoje hcere cutil cez 3 leta, ko bom imel morda novo druzino in da ne more dovolit, da bi jaz takrat imel skupno skrbnistvo. To so njeni argumenti.


Čisto isto lahko ti njej argumentiraš nazaj, sploh glede na to, da praviš, da si ti s hčero preživljal veliko več časa.

Srečno! [sm=smiley31.gif]



To ni noben argument.

Argument je lahko vsaka ura, ki jo preživiš z njo. Kar lahko narediš je, da vodiš dnevnik, kjer si zapiši, kdaj je bila punčka s tabo. Če imaš še kakšne materialne dokaze (npr vstopnica za živalski vrt, knjižnica, račun za sladoled,...) jih spravi zraven. Zapisuj si, kdaj si jo ti peljal k zdravniku, kdaj v vrtec in kdaj na pregled k psihologu. Meni je to sicer trapasto, ampak včasih je potrebno tudi tako.

Bilo bi koristno, da se v dobro otroka dogovorita za skupno skrbništvo, ki ne pomeni, da je otrok z vsakim točno pol pol, ampak tu nekje in tako, da je za vse najbolje. Ker ko se boste vsi dobro počutili, se bo najbolje počutila tudi punčka.




Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 17:49:06)

IZVIRNO SPOROČILO: Narobesvet

Pri najini hceri taksno stanje kot je zdaj, torej prakticno skupno skrbnistvo, funkcionira super.

Seveda mi ne pove, mi je pa jasno, da klice po ocetu, da je zalostna ker me ni tam.


Ni logike.
Tako majhen otrok živi za trenutek in ko mu je dobro, mu je dobro. Ne pogreša te, ima pa drugačne navade pri mami kot pri tebi. To najbrž že veš.




Narobesvet -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 19:02:01)

Stanislava: Vem, v izogib tezavam si ze dobra 2 tedna pisem "urnik", kdaj je z mano, kako dolgo. Samo to ni dokaz, ona lahko kontrira, ali?

Navade ja, ampak, ce bivsa pravi, da ji joce in noce spat, ko pa mi hci v 3 tednih 3 krat, pred spanjem, pove, da je zalostna ker me ni tam, mi pa da vedet. Sej jaz ne mislim, da je to kaj posebnega vzadaj, ampak, navezanost pa je in navada, da je bila vsak dan z mano, vsak dan sem jo dal v posteljo. Jaz sem se prilagodil, tako kot je zdaj, sem vesel, da 3 krat tedensko spi pri meni, je vec kot super. Ampak, to bi rad sodno dolocil. Predvsem me skrbi, da bo nekoc zelela bivsa odit v drugo drzavo, na jugu, od koder je bivsa tasca. Ko ima skrbnistvo, to lahko naredi. Ce ga nima, ne more kar tako. Pravatko me skrbi, da mi bo nagajala, kar je ze pokazala da me caka. Dokler bo vse vredu (beri: dokler ne bom proti njej), bom lahko hci videl kolikor bom hotel, ko ne bo, pa se bo nagajalo. Jaz pa ne bom mogel nic, ce ni sodno doloceno.




Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 19:22:40)

Si prepričan, da lahko otroka kar nekam odpelje, brez da bi ti kot oče dal soglasje? Po tej teoriji ga lahko ti danes odpelješ v Tanzanijo, pa ti ne mogel nihče nič.

Tako prestrašeno deluješ in toliko govoričiš, da ni čudno, da se ženske igrajo s tabo.

Zberi objektivne informacije, namesto da premišljuješ, kaj bo če bo, in čustveno manipulacijo jemlješ kot argument. Pa bodi malo moža, ne pa cagavo dete, ki pleteniči z besedami.




petea -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 19:47:17)

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Si prepričan, da lahko otroka kar nekam odpelje, brez da bi ti kot oče dal soglasje? Po tej teoriji ga lahko ti danes odpelješ v Tanzanijo, pa ti ne mogel nihče nič.


Lahko ga odpelje brez njegovega soglasja. Kopiram s spletne strani UE:
'... je bila v Uradnem listu RS, št. 41/2009 objavljena novela Zakona o potnih listinah, ki ukinja dovoljenja zakonitega zastopnika za otroke do dopolnjenega 15 leta starosti, ki v tujino ali iz tujine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika.
Z dnem uveljavitve zakona, 16.6.2009 torej postopka potrjevanja dovoljenj zakonitega zastopnika na upravnih enotah ne bo več. Enako velja tudi za sezname otrok, kadar potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika v organiziranih skupinah.'


Kolikor razumem zgodbo, ima hči prijavljeno prebivališče pri mami. Tako oče tudi (brez materinega pisnega soglasja) sam ne more vlagati za otroka vlog za osebne dokumente.




Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 20:07:33)

IZVIRNO SPOROČILO: petea

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Si prepričan, da lahko otroka kar nekam odpelje, brez da bi ti kot oče dal soglasje? Po tej teoriji ga lahko ti danes odpelješ v Tanzanijo, pa ti ne mogel nihče nič.


Lahko ga odpelje brez njegovega soglasja. Kopiram s spletne strani UE:
'... je bila v Uradnem listu RS, št. 41/2009 objavljena novela Zakona o potnih listinah, ki ukinja dovoljenja zakonitega zastopnika za otroke do dopolnjenega 15 leta starosti, ki v tujino ali iz tujine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika.
Z dnem uveljavitve zakona, 16.6.2009 torej postopka potrjevanja dovoljenj zakonitega zastopnika na upravnih enotah ne bo več. Enako velja tudi za sezname otrok, kadar potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika v organiziranih skupinah.'


Zakon pomeni samo to, da gre lahko otrok z babico na morje brez mojega potrdila. Ne pomeni pa, da lahko otroka kot mati/oče kar odpeljem v drugo državo in tam ostanem in živim brez, da bi drugi roditelj to vedel.

Če bi veljala tvoja logika, gre lahko tudi oče v centralno Bosno, naloži otroka v avto, in ga odpelje direktno do Švedske, če že ne do Tanzanije.




petea -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 20:29:49)

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Zakon pomeni samo to, da gre lahko otrok z babico na morje brez mojega potrdila. Ne pomeni pa, da lahko otroka kot mati/oče kar odpeljem v drugo državo in tam ostanem in živim brez, da bi drugi roditelj to vedel.



Seveda lahko (tudi drugi starš) odpotuje z otrokom, podobno kot babica. Ti kot starš na odhodu ne rabiš nikomur potrjevat, ali greš na pot za en teden ali eno leto. Seveda pa moraš pri daljši odsotnosti iz Slovenije ustrezno urediti papirologijo glede prijave/odjave prebivališča.
Ko si pa v tujini, pa seveda lahko tudi, morda še veliko lažje kot doma, delaš težave drugemu staršu.



IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Če bi veljala tvoja logika, gre lahko tudi oče v centralno Bosno, naloži otroka v avto, in ga odpelje direktno do Švedske, če že ne do Tanzanije.

In ja, velja moja logika. Vendar v obravnavanem primeru ne za očeta, ampak za mamo, ki ima z otrokom prijavljeno skupno prebivališče. Starš, ki z otrokom nima skupnega prebivališča, je proti drugemu staršu v precej podrejenem položaju.

Torej, tako piše na uradnih spletnih straneh države, kdo otroku odjavi prebivališče v RS:
''V primeru, ko živijo starši ločeno, otroka odjavi tisti izmed roditeljev, ki izvršuje roditeljsko pravico in pri katerem otrok stalno prebiva.''




Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 20:46:51)

IZVIRNO SPOROČILO: petea

Seveda pa moraš pri daljši odsotnosti iz Slovenije ustrezno urediti papirologijo glede prijave/odjave prebivališča.
Ko si pa v tujini, pa seveda lahko tudi, morda še veliko lažje kot doma, delaš težave drugemu staršu.


A, seveda.
Poišči še, kako prijavi mama otroka sama v centralni Bosni, in boš imela celo zgodbo.
Pred kratkim je bila reklama na Ringaraja, kaj če se to zgodi, da starš otroka odpelje v tujino - avtor uvodnega posta poišči ga.

Po moji osnovni logiki (ki je lahko napačna, čeprav ne verjamem, da je), se dejstvo, da mati otroka odeplje v tujino brez vednosti očeta, šteje za kriminalno dejanje ugrabitve.
Avtor - pozanimaj se o tem, jaz sem 99%, da to drži.





petea -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 21:25:05)

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Po moji osnovni logiki (ki je lahko napačna, čeprav ne verjamem, da je), se dejstvo, da mati otroka odeplje v tujino brez vednosti očeta, šteje za kriminalno dejanje ugrabitve.


Ja, če mama nima istega prijavljenega prebivališča kot otrok in se avtomatično ne priznava status enakopravnega starša, ampak rabi soglasje drugega starša. Starš, ki ima z otrokom isto prebivališče, pa ''polno'' odloča o otroku (in ga torej ne more ugrabiti). Takšna razlaga je bila meni dana s strani pristojne uradnice, ko zaradi različnih prebivališč mene in mojega malčka, ki je - mimogrede - bil na uradu skupaj z mano, zanj nisem mogla dati vloge za osebni dokument. Baje bi ga lahko, če bi dala sinu delati osebno, četudi uradno ne živiva skupaj, potem ugrabila. [sm=zz_devil.png]
Še dobro, da je bilo med mano in dotično gospo steklo, ker drugače bi res moral nekdo nekoga nekam odpeljati ... [sm=zz_big_green.png]


Druga zadeva pa je seveda zagotavljanje dogovorjenih stikov otroka z drugim staršem. Ker je to pravica otroka, se zaradi onemogočanje stikov seveda zadeva lahko obravnava ''ostreje''.




petea -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 21:25:46)

-




Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 21:47:40)

IZVIRNO SPOROČILO: petea

Ja, če mama nima istega prijavljenega prebivališča kot otrok in se avtomatično ne priznava status enakopravnega starša, ampak rabi soglasje drugega starša. Starš, ki ima z otrokom isto prebivališče, pa ''polno'' odloča o otroku (in ga torej ne more ugrabiti).

Druga zadeva pa je seveda zagotavljanje dogovorjenih stikov otroka z drugim staršem. Ker je to pravica otroka, se zaradi onemogočanje stikov seveda zadeva lahko obravnava ''ostreje''.



Exactly.
Posebej ko gre za otroke, in posebej, ko zadeva prestopi mejo.

Otroka samovoljno brez prehdodnega dogovora niti v centralno Bosno, ki ni tako daleč, ne moreš odpeljati.

Se spomnim, da grem malo v Avstralijo...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Bivši dragi. Smo v Avstraliji, imamo se krasno, pridi kaj naokrog.
 
Ne spominjam se točno zgodbe punčke s Koroške, ampak tako, ko je punčka "izginila", je zadeva dobila status kriminalnega dejanja. Enako je tukaj, punčke ni na navedenem naslovu, prijaviš, policija, Interpol, kar hočeš. Če si zraven še malo moža, bo bivša s prvim taxijem v Sloveniji. Pač otrok svojevoljno ne moreš sprehajat pa pika. Kje to piše v zakonih, poiščite.

Seveda pa lahko, dogovorno, ko se tudi dogovorijo stiki glede na spremenjene okoliščine in ko se tudi lahko ugotavlja, ali je to koristno za otroka. Če je tukaj njegovo domače okolje (šola, prijatelji, sorodniki), ga mama ali oče ne moreta kar tako odpeljat v njemu neznano okolje pa naj si tašča to še tako želi.




petea -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 22:20:17)

IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Otroka samovoljno brez prehdodnega dogovora niti v centralno Bosno, ki ni tako daleč, ne moreš odpeljati.


Ja, lahko ga. ČE si njegov zakoniti zastopnik. Kar v primeru iz te teme mama je, oče ni.

Torej mama hči lahko pelje (na potovanje) v Bosno (ali kam drugam), oče pa z njo brez soglasja mame ne sme.
Izjeme seveda so, npr. kjer je treba za vizo priložiti soglasje obeh staršev.

Ko pa je otrok s staršem v tujini, se potovanje lahko 'podaljša za nedoločen čas'. Takrat pa seveda nastanejo težave.


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Se spomnim, da grem malo v Avstralijo...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Bivši dragi. Smo v Avstraliji, imamo se krasno, pridi kaj naokrog.


Ni problem v tem, da ti kot skrbnica otroka ne bi smela potovati z otrokom po svetu. Problem je, ko se začne kršiti dogovor o stiku z drugim staršem. Razumni starši se seveda kljub ločitvi znajo glede tega pravočasno dogovoriti, za ostale obstajajo drugačne poti reševanja problema.
Nekaj o tej tematiki je predstavljeno tukaj.


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Ne spominjam se točno zgodbe punčke s Koroške, ampak tako, ko je punčka "izginila", je zadeva dobila status kriminalnega dejanja.


Prvenstven problem je bil, da je hči 'ugrabil' oče, ni bil zastopnik otroka, bila je mama. In potem seveda onemogočanje stikov.


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_
Če je tukaj njegovo domače okolje (šola, prijatelji, sorodniki), ga mama ali oče ne moreta kar tako odpeljat v njemu neznano okolje pa naj si tašča to še tako želi.

Glej, lahko ga odpeljeta (torej lahko potujeta), ne smeta pa ga drugje zadržati brez strinjanja drugega starša (torej se preseliti v tujino in ne omogočati stikov, kot so dogovorjeni).





Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 22:46:04)

IZVIRNO SPOROČILO: petea

Torej mama hči lahko pelje (na potovanje) v Bosno (ali kam drugam), oče pa z njo brez soglasja mame ne sme.
Izjeme seveda so, npr. kjer je treba za vizo priložiti soglasje obeh staršev.


Ne [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Glej svoj zgoraj navedeno uredbo ali kaj je že bila.

Pod črto govoriva o isti stvari - kar tako brez vednosti drugega starša se v tujino ne moreš preseliti. Tam boš imel težave s prijavo prebivališča (že ti si jih imela pa predvidevam, da ste vsi državljani Slovenije) in lahko tudi z zakonom, če nekdo razglasi otroka za pogrešanega, kar je lahko že ob prvem predvidenem sitku z otrokom.

Zakoni ščitijo otroke, in še enkrat, mednarodni še bolj in je tako edino prav.




mateyka -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 22:46:45)

.




Stanislava_ -> RE: Težava glede skupnega skrbnistva (18.12.2014 22:51:10)

IZVIRNO SPOROČILO: Narobesvet

Nekje sem bral, da celo zadnje case sodniki, sodnice dolocajo skupna skrbnistva, ne sicer pogosto, ampak jih. Glede na to da ziviva tako kot da bi imela skupno skrbnistvo, glede na to, da sta najina doma oddaljena drug od drugega max. 2 km (3 minute avtobusne voznje) na prakticno isti cesti, bi mogoce imel v tej smeri kaj moznosti? Moja hci je vec kot vajena bivanja pri meni (skupaj z mojima dvema, sicer imam ze svoje stanovanje, ampak v zadnjih fazah selitve), spanja, vsega. In ker je vse tako blizu nje, tudi vrtec, oddaljen 2km od mene, slabi kilometer od bivse, je za njo to pac nekaj normalnega. Tudi vidi se, da komaj caka, da pride k meni, k dedeku in babici, mojim sorodnikom na splosno, kjer je skoraj vsak vikend prezivela, ko je poletje.


Zna se zgoditi, da bo kmalupo pravicah in dolžnostih podobno kot je pri izvenzakonski skupnosti, ki se po določenem času šteje kot zakonska skupnost, če so v njej prisotni elementi zakonske. Pomembna je vsebina in ne oblika. Enako tukaj, pomembna bo vsebina. Zato skrbi zanjo in ne toliko, kaj bo, če bo, ko bo. Pozanimaj se, kaj bi lahko sledilo, ampak ne skrbi, ker nima smisla.




Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>