|
krispin -> RE: Novembrke 2015 (25.5.2015 10:07:37)
|
Dobro jutro :)
moram se pohvalit, da sem se čez vikend nekako umirila in odvezala od rezultatov nuhalne+DHT in na vse skupaj gledam veliko bolj pozitivno kot prejšnji teden. Malo z vašo pomočjo (hvala!) in malo s pomočjo mojih dveh fantov, ki mi vsak dan pokažeta kaj v življenju je najbolj pomembno. [sm=smiley1.gif]
Meni je čez vikend trebuh dokončno "ven padel" in ful težko skrivam. Danes sem se za službo prav strateško oblekla - moj se mi je prav smejal in vprašal, če rabim še kamuflažno barvo... Pa kljub vsemu sva se odločila, da bova svojim povedala konec tega tedna, ko bodo oboji starši v Ljubljani. Mam filing da me že tako imajo na sumu, še cel mesec bo pa čisto nemogoče skrivat. V službi pa bom povedala samo v kadrovski + direktorju. Se mi zdi fer, zaradi bolniških in pregledov. Moja strategija je, da bo več pozitivnih želja od vseh najbližjih pomagalo, da bo vse ok. [sm=smiley1.gif] [sm=9nebesa.gif]
ne11, Wildcat, witch - glede dodatnih testov. Po naravi sem taka, da si pred vsako odločitvijo rada naberem čim več informacij. V prvi nosečnosti sem imela po nuhalni in DHT izredno dober rezultat in se zato za dodatne preiskave nisva odločila. Tokrat sem pa po pravici povedano že pred nuhalno razmišljala o tem, da bi šla direkt na BHR oz. AC. Malo zaradi starosti, malo pa zaradi nekega 6 čuta. Moj sicer pravi, da se mu zdi, da bo z otročkom vse ok (na nuhalni je bila nosna kost lepo vidna, vse super), me pa dovolj dobro pozna in razume zakaj bi po rezultatu 1/150 rada šla še na eno preiskavo. Še preden sem zanosila sva se pogovarjala tudi o tem, kaj bova naredila, če bodo testi pokazali kromosomsko napako. Nobeden od naju si ne predstavlja, da bi zavestno šla v to. Že tako je dovolj nepravilnosti, ki jih ne odkrije noben test med nosečnostjo...
Porod - mene je bilo prvič tudi malo strah, po drugi strani sem pa komaj čakala [sm=smiley36.gif], ker zadnji mesec sem se počutila res kot letalonosilka. Najbolj pomembno mi je bilo, da sem se psihološko pripravila, da zmorem in da bo vse ok. Enim pomaga, da si pripravijo porodni načrt, da vizualizirajo, se pred porodom srečajo z babico... Meni je bilo najbolj pomembno, da sem vzdrževala fizično kondicijo - ker če zabušavam, sem po najmanjšem naporu hitro fuč. Pa seveda, da je bil moj dragi zraven in me spodbujal. [sm=smiley27.gif]
PepiBlot - s tem, kar piše v članku se strinjam in sem mnenja da se zdravniki in babice s posegi prevečkrat po nepotrebnem vmešavajo. Z babico iz nočne izmene sem se morala prav skregat, da mi ni šla vstavljat katetra, pa predirat plodnega mehurja, mi pritiskat na trebuh ipd. - v "zahvalo" me je potem do konca svoje izmene ignorirala, ampak je nisem čisto nič pogrešala... [sm=smiley36.gif]
Razmišljam pa, da bi si tokrat babico izbrala še pred porodom, mislim da se da to v Kranju, Postojni, v Ljubljani pa baje le neuradno - a katera kaj ve o tem?
|
|
|
|