|
ronja -> RE: 25 let (21.1.2016 23:33:21)
|
Stana, ta punca je res fajn, tako da bi ji zelo privoščila to službo, pa tudi če se nikoli ne spomni name:). Pa brihtna je in to rabijo. Res pa da imajo precej visoke zahteve in ne vem, če bojo sploh koga dobili (njen mentor zanje ni dovolj dober, ker rabijo res top edge). Ampak mogoče jim skupaj kaj rata. Meni se navsezadnje splača, da gre vsem super, ker bom potem najlažje našla nekaj, kjer bom tudi sama lahko dobro delala:).
Ti sama se pa lahko prijaviš oz. si sama iščeš...
Ja, za dela ja, seveda, to tudi pošiljam (ampak ti pravim, da mi na take nihče niti ne odgovori, ker pač zanje nisem zanimiva in jih čisto razumem, vsakemu je jasno, da bi šla, če bi dobila boljše delo). Za javna dela pa mora zavod odobrit - pa ne smejo, če imaš višjo izobrazbo kot je v razpisu. Sem preprašala svetovalko po dolgem in počez, verjemi, vedno izkoristim svoj čas tam;).
Iz prve roke vem, da ti lahko iščejo službo, ki je eno oz. s tvojim soglasjem dve stopnji nižja od tvoje najvišje dosežene.
Vsekakor. Ne smejo pa me dat na javna dela za 4. stopnjo, ker je razpis namenjen tistim in se lahko oni pritožijo, to je pogoj v razpisu. Gre za to, da se država odloči pomagat tistim, ki se jim zdijo najbolj pomoči potrebni, kar je prav in seveda če je malo denarja, ga rajši dajo za nižja mesta, ker računajo, da si bom jaz vsaj kaj honorarnega že našla (kar imajo v bistvu prav:D). Če pa mi ne verjameš, ti dam kontakt moje svetovalke, pa ti bo razložila;). Ne vem, zakaj bi mi lagala, nima nič od tega, je fajn punca in ji verjamem. Imam vedno občutek, da se trudi pomagat, pogledala mi je prošnjo in živlejepis, če bi lahko kaj izboljšala, pošlje mi, kar se zmeniva itd...
Ne baše te višina izobrazbe, temveč smer.
Oboje je problem. V šolstvu smer, v farmaciji pa višina - ker recimo v farmaciji za strokovnega sodelavca ne vzamejo doktorantov, ker vejo, da ti radi raziskujejo in bojo prej ali slej ušli v raziskave. Vzamejo pa diplomante iz iste smeri kot jo imam sama. Tega ne govorim na pamet, to so mi povedale kadrovske farmacevtskih podjetij. Bi šla na še en faks, če bi vedela, da bo tako dolgo trajalo:D.
Si že kdaj razmišljala, da bi naredila kakšne andragoške izpite ali kaj podobnega?
Seveda sem, žal so to možnost pri našem študiju pred leti ukinili, včasih je bilo zelo enostavno - naredil si še par izpitov, pa si imel še pedagoško zraven (mi je žal, da jih nisem, ampak j* ga, mogoče bo pa tako še boljše;). Tako da bi morala it posebej študirat še to (pedagoški faks). Sem tudi spraševala na zavodu, ali bi lahko šla delat strokovni izpit itd... Žal so mi odgovorili, da imajo brezposelnih učitejlev že preveč, zato tega ne ponujajo. Imam gradivo in sem ga pregledala in mislim, da mi ne bi bil noben problem naredit izpita. Žal ga ne moreš delat, če nimaš 1 leta delovnih izkušenj v šoli. Te pa lahko dobiš samo, če imaš strokovni izpit. To sem se pogovarjala tudi že z 2 ravnateljema in par učiteljicami in je malo začaran krog, tako sami pravijo - presekajo ga lahko študentke pedagoške fakultete, ker imajo to leto izkušenj priznano v okviru vaj na faksu.
Na svojo pest it v kako privat izobraževanje (ala waldorf, ms ipd) je pa malo drago, če nimaš zadaj zaledja, da te bo potem nekdo vzel, zdaj pač malo gledam računico. Sicer se mi je učit fajn in kjerkoli bi to hoteli od mene, si upam trdit, da to res ne bi bil problem:).Se pa pojavi problem, ko moraš plačat par jurjev za to, pa ne veš, ali jih boš kdaj dobil nazaj oz. ali boš s tem dobil službo. Če ne bi imela otrok, bi se prej odločila za kaj takega, tako se mi zdi pa malo preveč riski vršt toliko denarja nekam brez kakršnekoli garancije...
Vem, da bi lahko šla ven, za to sem imela prilke/ponudbe, ker tam pa tak kader rabijo, verjetno bi tudi zdaj lahko kaj našla, vendar imam rada ta košček sveta, všeč mi je narava, prijatelji, Ljubljana,... Če ne bi imela otrok, bi takoj šla, ker bi mi bilo čisto zanimivo spoznat druge kraje, pa komot bi živela v kakem Londonu ali Parizu v eni najeti sobici nad kako štacuno:). Tako je pa zadeva malo bolj komplicirana - če gremo, pa tam on ne bi imel službe in sva spet na istem, pa otroke iztrgaš iz cele socialne mreže, ne vidijo ne prijateljev, ne babic in dedkov, ne nič... večino časa... Verjamem, da se navadijo, vendar se mi trenutno še ne zdi vredno.
Kaj bo pa v drugem povabilu pa ne vem. Baje za tudi ostale stopnje...
Meni je rekla, da šele konec leta lahko pričakujemo za višje stopnje, če bi slučajno ostal denar, da pa bi bila izredno presenečena, če bi ostal denar... Tako da - bom spremljala, seveda, računam pa glih ne na to. Saj imam še kako železo v ognju;).
Še lansko leto, ne 20 let nazaj, sta na v naši firmi , na enakem delovnem mestu delali osebi s 5 st. in 7. st.
Ja, vem, samo takrat pa nisem bila dovolj dolgo na zavodu:D. Imajo neke svoje statistike, koga lahko dajo kam - recimo naravoslovci smo kao lažje zaposljivi, zato te ne morejo takoj fliknit na javna dela, družboslovce pa lahko dajo malo prej, ampak navadno za krajši čas itd... En kup internih pravil, ne vem vseh, samo kar mi pač slučajno povejo. Pa tudi po drugih kriterijih ne padem v nobeno problematično skupino, tako da me težko da. Sama to gledam pozitivno: če sem po vseh teh ostalih kriterijih lažje zaposljiva, je to zame prednost:). Nekaj bo že.
Bolj me baše to, da za tole iskanje službe (pa za zdravnike:D) zapravim ogromno časa, ki bi ga lahko porabila bolj produktivno, če bi se lotila svojega ustvarjanja, tako pa delam to nekaj na pol in potem ne gre dovolj hitro.
|
|
|
|