|
ninocka -> RE: septembrke 2005 (13.3.2006 21:48:35)
|
Evo mene, se javljam iz bolnice. Evan spi, luči so že vse ugasnjene, jst pa tuki v temi čekiram RR in pišem.
Mi smo še kar OK, hropenje in piskanje se je malo umirilo (vsaj navzven ne hrope in škripa več kot pokvarjena škatla), not se pa še zmeraj sliši. Danes smo bli celi 2 uri brez kisika (jeej), zdravnica pa mu je spet predpisala ventolinove maske na 3 ure (malo manj jeej, ker se bo treba ponoči zbujat in ne vem kako bo s spanjem). Že tko mava čist uničen ritem, lih komi da ga prepričam da gremo ob 8ih spat L. Dons se mi je zbudil ob 4ih za hranjenje in potem je bil ful razigran in je kr neki vrisku in bi se na vsak način ful igral, pa še brkice (to je kisikova maska) si je nonstop vleku iz noska. Jst pa totalna koma, vsa polomljena od tega stola in sem ga samo prosila, da naj zaspi nnazaj. Pol ga je pa sestra zbudila ob 6ih, ko mu je prišla mert setoracijo (še zmeri ne vem kako se previlno reče) in smo bli potem kar pokonci in zbujeni.
Evan je ful dobre volje, če bi lahko ugasnu zvok, bi reku, da mu sploh nič ni. Vse ga zanima, pri vsakem, ki stopi v sobo se dviguje, ful zapeljuje sestre, smeji se vsem...skratka pravi dobrovoljček. Danes je baje še pel, ko je mel na seb uno ventolin masko (jst sem šla lih jest in sta ga spet mojadva čuvala).
Sama pediatrična je pa obup – nimajo pojstel za mamice (svojih ne smeš prinest), na oddelku ni WCja za obiske in moram hodt dol v avlo, sestre se ful trudijo in se vid, da jim je hudo, ker so take razmere...Baje pa na novi pediatrični (sestre so že obupale, da bo kdaj sploh zgrajena), tud ni nič bolje poskrbljeno za mamice...Kot da bi kera mamica tazga malga pikca samga pustila????
Vidim, da se je vam tud kar dogajalo J
KMA upam, da bosta porihtala stvari in da se bosta mela še naprej rada (držim pesti), Pia teb tud držim pesti, da čimprej (po porodniški seveda) najdeš novo službo.
Pety, čestitke za zobke!!! Mi jih tud še nimamo.
Tažana teb pa čestitke za izpit.
Tery vidim, da te je P poslala na razvojno. Zdaj boš lahko vsaj bolj mirna glede vsega.
Mi smo meli v petek (preden so nas tko na hitr v bolnico poslal) celih 5 minut RA, kjer je zdravnica samo rekla, da še zmeraj ne smemo sedet in da je še vedno kriv vhrbtenici in da odtanejo iste vaje kot prej. Ponovno se vidimo na začetku maja, nisem pa dobila datuma, ker smo skor tekli ven iz RA k P v ordinacijo in potem direkt na kisik in z rešilcem sem. Jst sem bla tok zmedena, da sem se šele v rešilcu spomnla, da nisem niti jakne s sabo vzela.
Vprašanj se je pa tok nabral, da sploh ne vem kje naj začnem in – se opravičujem – niti ne vem kera že kaj sprašuje.
Midva nisva poročena, skupaj sva pa že 10 let. Men ni do poroke, čeprav zdaj vidim, da bi blo mogoče boljš, ker me itak vsi kličejo kar po njegovmu priimku (kadar kaj za tamalga urejam). Se mi zdi pa ful bedno dat miljon za poroko, sploh ker ta miljon trenutno lahko še vtakneva kam drugam (notranja oprema, vrt...). Bova že enkrat, mogoče. Če pa ne, pa tud prav.
Sončna očala bom verjetno kupila pri eni kolegici, ker dela v optiki in jih potem dobim ceneje. Zaenkrat ga pa sonček še en moti – verjetno bolj zato, ker sva tok mal zunaj (pa še skoz sneži) :).
Avtosedež bo Romer king TS plus, sam nimajo nobene lepe barve, drugač bi ga že kupili. So pa baje v avstriji cenej, tko da moram še tam mal pogledat. Sploh pa ker jih bom rabla vsaj 3. Ne upam si pa kupit rabljenega, ker ne vem kaksni so (a so bli mogoče že udeleženi v kakšnem trku al ne)..
Mi jemo že skoraj vso zelenjavo (eno bolj radi, kot drugo), od sadja pa smo probali hruške, slive, banane in jabolka. Zelo radi mamo pa čokolado J.
Jst sem na dieti, ki pa je žal začasno odložena (glede na to, da tukaj nimam prehrane, se jo je bolj težko držat). Večinoma se prehranjujem z junk foodom (lihkar jem rumove kuglice) in upam, da mi ne bo šlo preveč gor J ?
Jst sem tud zato, da se srečanje prestavi – če bova z Evanom takrat že doma, pridem, samo brez njega. Zdravnica je rekla, da na sprehode lahko takoj začnemo hodit, ne smemo pa v zaprte prostore oz. šoping centre.
Itak sem sto stvari pozabila, pa že tko sem bla ful dolga (upam, da se bo keri dal brat J).
Vsem se pa zahvaljujem za vse lepe želje in spodbudne besede. Ko vidim kolk jih misli na mojga lubčka in drži pesti zanj, da bo čimprej doma, mi postane prav toplo pri srcu.
Evan se vam je pa nasmeju in poziral na slikci, jo bom dal gor, ko pridemo ven.
Še enkrat vam hvala, punce moje!!!
Lepo se mejte, se beremo!
|
|
|
|