Obupana zarad trme :( (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo


dory -> Obupana zarad trme :( (30.11.2005 8:16:02)

Res ne vem vec kako naprej. Tamal je iz dneva v dan slabsi. Kamor greva,ce ni kaj po njegovo zacne kricat, se mi vrze na tla in vpije tko,da ga res ni za poslusat. Zadnjic sva recmo mela kontrolo za nfth in ker mu dohtarca med pregledovanjem ni pustila tovornjaka se ji je vrgu na tla, zacel kricat,da ga niti ni mogla v miru pregledat...ker je bolj hiperaktivne sorte,sem ga vpisala na telovadbo,da se bo vsaj mal zletal...no to seveda pride v postev le, ce je pri volji in ce drugi delajo kot sam hoce...ce temu ni tako, vresci, se mece po tleh, v skrajni sili tudi koga sklofuta[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]...jst sem cist brez moci, ne vem kako pravilno pristopit...kako pravilno odreagirat?? Enkrat sem prebrala,da je potrebno v teh napadih ljubece pristopit in otroka objet...mja tud to sem nardila in na konc pokasirala sam klofute[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], ce ga dam na ignore se zacne dret do te mere,da zacne bruhat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]...ne morem vec...

Ce pa je on v srediscu pozornosti in je vse po njegovo, potem je pravi cukr...sam zivljenje ni tko narjeno,da bo zmer tko...




Anonimen -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 8:19:24)

ne bom pametvala ker še nism na tem, ampak mislm da boš mogla na trdo. js če slučajn vidm da hoče začet trmart ji hit preusmerim pozornost - pr ns to še deluje. če pa ne jo pa dam na ignor in ne bi popušala če tudi bi bruhala pa ne vem kaj še vse. vidm kdaj ej trma kdaj pa res kej narobe in ustrezno tut ukrepam. ampak ko boš enkrat postavla meje se jih je treba striktno držat. najmanjše popuščanje pa boš spet na začetku. drgač pa mislm da te tepe to k si enkrat napisala da je pač tak cukr da mu vse pustiš. od začetka je treba met meje in se jih držat!




dory -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 8:25:23)

Mja velik mu pustim, sam sem mela pa zmer meje...le nisva sama,da bi mu loh vse puscala...poleg tega pa klofne vsazga,k nardi kej,kar ni po njegovo...mislim sploh ne dojemam od kje mu to[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]...res je kriza...je rekla dohtarca...u moje sozalje..tle bo pa se pestro[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]




Anonimen -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 8:28:27)

a si kako knjigo na to temo že prebrala? mogoče bi prov kako tako finto iz kake knjige mogla probat. mogoče bi pa kej koristl?




dory -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 8:34:44)

Ti a ves da se nisem nc na to temo brala...k sem enkrat brala tisto brez joka v spanje, pa nc ni zalegl se dons ne...tud sobo sem mal premetala pa zamenala postle pa nc...nc za probat je...k me je ze dons strah za naprej,ce bo slo tkole...k je res naporn...




Anonimen -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 8:37:03)

ja men tut brez joka v sanje ni nč pomagala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
ne vem pejt v knižnco pa mal pobrski. škodvat ti ne more [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]




Mojca P. -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 8:48:25)

Najbrz si misli, da je najboj enostavno modrovat tistim, ki tega niso doziveli...nas je imel le nekaj takih momentov in se takrat se ga je dalo zamotit oz. ga je hitro minilo, ker sem ga kar pustila.
Moje mnenje je, da dokler s trmo in jokom nekaj doseze..bo to pocel (nas je to delal ponoci dokler je bil pri nama v sobi, kjer sem se odzvala na vsako jokanje..s ttrenutkom, ko je dobil svojo sobo je bil pa mir-ker ni bilo nikogar zraven, da bi vedel,da se mu bo ustreglo). Stopnjuje se pa najbrz zato, ker vmes nisi takoj popustila in je pac moral razgrajat se bolj, da je dosegel svoje.
Vem, da je kruto, ampak nekje bos mogla potegnit crtco in reci NE in pri tem vztrajat...najbrz je boljs prej kot kasneje.

Da bi vedel, da klofuta boli je sicer se premajhen...bi ga pa na tvojem mestu sigurno nazaj udarila recimo po rokici in povedala, da zdaj vidi, da to boli. Verjemi ce bi imela vec otrok (ali pa recimo v vrtcu) res ne bi mogla in npa c ne bi ustregla vsem v vsem (zato omejitve). Necakinja je imela obdobje lasanja in jo je teta vedno malo pocukala nazaj...seveda je jokala, je pa ni nikoli vec vlekla ta lase[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image].

Ne vem...kaj je najbolj pametno...vem pa,da moras biti ti tista, ki postavlja pravila in omejitve...in zdi se mi, da zanje ni nikoli prezgodaj (no, seveda vse skupaj na nezen nacin...ne s kako grobostjo al pa visokimi toni), ker se drugace kar hitro navadijo, d aje vse po njihovo..to pa pac ne gre.


Preden bo boljse..bo pa se sigurno slabse...to pa tako najbrz ves!







rainbow -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 9:07:32)

Halo Teja!

Tudi pri nas se vsakodnevno spopadamo z izzivi vzgajanja. kar nekaj knjig obstaja, ki so kar koristne, meni je recimo všeč Otroci so iz nebes, avtor dr. John Gray. Za večje jih je tudi kar nekaj;
Tvoj je star 15 mesecev, ne? Težavno obdobje, ker mu še ne moreš kaj dosti dopovedat. jaz sem mojo (2 leti) in še jo dostikrat fizično odstranila od nečesa, kaj naj ne bi počela; zadnjič sem enkrat tudi uporabila "objem", na začetku bolj trd, pa se je potem umirila; miren glas pomaga zelo, opažam, ko povzdignem glas, je še slabše, se mi zdi. Ali pa da kaj začneš pet, ko se nabira jeza;
je pa res preventiva boljša kot kurativa; veliko cartanja, otrok naj bi se dosti igral in v igri nekako svoja negativna čustva izživel (voda, pesek, žoganje, tekanje, da se izmuči), potem je bolj pripravljen sodelovati, ko starši kaj od njega želijo;
jaz recimo velikokrat Lio vnaprej pripravim na kako situacijo, kaj novega, ji povem, kam gremo, kaj bomo delali. Pa ji obljubim, da se bo lahko šla igrat na igrala po nakupu recimo itd.

V glavnem, za celo knjigo idej, pa še včasih ne delujejo ali pa se jih ne spomnim ob pravem trenutku, pa mi je potem žal.





Bela -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 9:10:16)

o teja, Maj pa je oštr...maš pravga malega šefa doma.
Naš ma tud tendenco šefovanja, ampak sam na trenutke in  takrat ga mirno a glasno uprašam čisto nekaj drugega, kar si je zamislu in mu s tem prevzamem to njegovo pozornost in ga zamotim na moj način.
In pri takih majhnih je težko postavljat neke meje, ker ne j...  pet posto. Kričanje in ustrahovanje pa se mi ne zdi koristno in nič kaj dobro.
Nevem kako bi ti pomagala, nekako morš dobit način, da uloviš njegovo pozornost in ga obvladaš.
Psihično so močnejši od nas in vztrajnejši, še posebno, če so bolj žive sorte.
Pokazat mu moraš, da si ti močnejša in odgovorna zanj, na lep način...sam kateri bi to bil??
Si se že obrnila na koga, ki ima podobne težave?




dory -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 9:20:23)

Ja vem,da kricanje ni nacin...saj ga to samo spodbode in se bolj vklopi tisti gumb trme...lepa beseda gre pa pri njemu mimo,kot da nism nc rekla[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]...ravno zadnjic sem se pogovarjala z eno prjatco k ma doma tud malo trmico...pa pravi sej vem,mamo doma isto...ti ga kr k nam pripelji,bos vidla,da bo nehal[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]..no ko sva prisla k njim na obisk je samo nemo opazovala...dohtarca je rekla,da bo zelo hudo, ampak da bo minilo...mja do takrat nej pa jest zivcnega fasem al kaj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]...trudim se,iscem tisto pravo mejo, pa ce en dan ucinkuje, drugi dan ne bo vec...tolk je prebrisan mali falot....dobro ce mamo te vaje doma ze nekako sprobavas...sam kaj ko ma mulc veselje izvajat to drugje...cist sem ze out zarad tega...upam,da kmal najdem pravo mejo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]




polona2 -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 12:12:19)

Ko ga vrže trma, mu preusmeri pozornost na drugo stvar, nikakor ne na to, ki jo hoče on sam, ampak na neko drugo igračo npr., ki mu je tudi ljuba, ali pa pojdita gledat npr. sneg skozi okno, ti pa mu umirjeno govori,  kako sneži ali kaj podobnega,
pa če te tepe, ga trdo primi za roko in odločno reči NE,
pri nas pomaga, srečno!!!




CUKRČEK -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 12:41:45)

Moja ima včasih kak "napad" da me klofne....takrat jo klofnem nazaj. Najprej po roki, če to ne pomaga pa po licih (seveda ne ful ampak le toliko, da ve, kaj ni prav). Pa prav hitro neha.
Glede trme pa nimam izkušenj. Jaz bi ga pistila jokat..naj se zdere. Pa naj bruha, če hoče, Bo že videl, da se mu vsega ne da ustreči. Kruto, toda brez tega po moje ne bo šlo.




Gina -> RE: Obupana zarad trme :( (30.11.2005 21:54:23)

Lej, teja, da ne bodo rekli, da govorijo samo tisti, ki to niso doživeli, pa ti povem jaz iz prve roke.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Obstajajo otroci, ki so bolj trmasti in obstajajo otroci, ki skoraj niso trmasti, in tudi taki vmes seveda. Pri nas imam vse tri variante. Ker pa sama nisem nič trmasta, mi je bilo zelo težko sprejeti dejstvo, da je moj otrok tako zelo egoističen, da hoče vedno in povsod, da je vse po njegovo. Pa sem poslušala vse sorte predlogov, najboljše je bilo, ko so mi iz knjig citirali, kako moram biti vedno mirna, prijazna, kako ima otrok psiho, katero lahko prizadanem, če bom preveč zahtevna, kako mu moram omogočit veliko gibanja in norenja, da se bo sprostil, kako mu je treba ustreči, preusmerjati pozornost in kaj vem kaj še..... V meni pa se je teplo. Jaz sem vedela, da to ni prav, ampak sem se počutila krivo še kaj drugega poskusit, kot kar so govorili. Saj sem vendar bila do tedaj prepričana, da lepa beseda vse reši in še več, pri prvem je res to delovalo, pa še več, prepričana sem bila, da sem bila jaz zaslužna, ker je vse bilo tako krasno. V tistem hipu pa pri drugem otroku ni zaleglo nič. Otrok je hotel svoje vedno in povsod in to čez trupla. Hotel me je zase in samo zase, če ne je pa trmaril in cvilil in se metal in tolkel.....Jaz pa vedno bolj obupana.

Kaj sem naredila? Najprej sem se streznila, da bistri otroci, z močnim občutkom za sebe, vedno zahtevajo od staršev več, kot ostali.
Potem sem ugotovila, da imam jaz problem, ne otrok in da moram najprej občutke krivde preseči, kadar mu postavljam meje.
Potem sem se morala prisilit, da sem si vsakič, ko je dete tulilo, ponavljala v glavi, da če mu ne postavim mej, da nisem dobra, ampak SLABA mama. Da če mu hočem dobro, da MORAM nekaj naredit zanj v tem smislu, da če ne bom, da je to moja lenoba, neznanje postavit se zase pred otrokom.
Vedno sem se dobesedno vprašala: ali bi pustila, da te udari prodajalka v trgovini? Ali bi pustila, da te udari mož? Zakaj pustiš, da te udari otrok? Brani se, kot bi se pred udarcem koga drugega. Vrnila sem ji.Vedno.

POtem sem se vprašala, ali bi pustila, da tuli nate soseda? Ali je prav, da otroku pustim to? NI. Naredila sem vse, kar je bilo v moji moči in še delam, da tega ne počne. Pa mi ne rata vedno, ampak se zelo trudim.

Ali bi ji lahko kupila luno, če bi si jo zaželela? Ne moreš. Torej ji ne kupi niti bonbona, če se meče na tla. Nagrajena je bila za vljudnost, nikakor pa ne za metanje po tleh. Če se je metala, ni dobila nič tisti dan, ne glede na to, da je potem vstala. Ne smeš nagradit, če si mulc potem blagovolji vstati. POtem se bo vsakič metal po tleh, ker ko bo nehal, bo nekaj dobil. Vseeno je, če bruha. Pa naj. Kako hudiča bo pa prenašal malo večje frustracije? A veš koliko frustracij ga v življenju čaka, kaj je v primerjavi s tem en bonbon! Če otrok vedno vse dobi in doseže, ne zna prenašat besede NE. Potem v teenagerskih letih tudi proba vse, kar lahko in proba tudi kakšno čudno družbo in če je frustracij preveč, se loti še česa. Mogoče se ti zdi, da je 2 leti premajhen za vzgojo. NI., čisto dobro ve, kaj dela. Pameten je, sem prepričana. Če ne bi bil, ne bi počel tega.

Otrokova psiha nima nobenih trajnih posledic, če mu postaviš meje. Ima pa jih, če mu jih ne. POleg tega, kaj pa tvoja psiha? A ti si pa dolžna kar vse prenašat, smao zato, ker je majhen? Ne, ti si kvečjemu dolžna ga naučit, da kaj se pa ne sme. Vem, da je težko, vem, da boš trpela, ampak na dolgi rok se splača. Oba bosta manj.

Še to. Letos imam v šoli fantka, ki je zelo podoben temu mojemu otroku, ima vse osnovne podobnosti, zasnove. Ampak obnaša se pa drugače kot moje "dete". Pa bi imela oba možnost se enako. On ima mamico, ki je preveč prijazna, tolerantna, demokratična - pa zelo fajn sicer in se ji ni zdelo najbrž, da bo to pripeljalo tako daleč, kot je. Samo vsakemu enkrat poči, ne more več.  Za mojo deklico danes ne bi rekla najbrž, da je to, kar ti opisujem, bilo res. Tako zelo drugače se vede. Pa se ves čas zelo trudimo vsi. Maksimalno. Zdaj sem še toliko bolj prepričana, da delam prav. In zdaj šele vem, kako veliko delo smo naredili in čeprav se včasih potožim, da je težko, vidim, da se splača potrudit. Res se splača, čeprav moraš čez sebe in obrnit svoja prepričanja in črtat pol reči, ki pišejo v knjigah. Niso pravilne. POl njih vsaj piše narobe. 

p.s.: če otrok nori, se ne "znori", ampak postane še bolj nasilen. Če želiš, da se umiri, mu ponudiš mirne dejavnosti, ga stisneš k sebi, ga prisiliš biti na miru. To nima veze z osnovno potrebo po zraku, športu. Tisto vsak rabi, ne more ure in ure nekje sedet, mora iti ven, pa razmigat se. Ampak za znoret se, ga pa ne smeš pustit noret (dobesedno noret). Samo podivjan bo še dve uri.

S preusmerjanjem pozornosti lahko ti nekaj dosežeš na kratki rok, kar naprej pa samo preusmerjat, je bedarija. Otrok ugotovi, kaj delaš, slej ko prej. In te spet pelje nazaj, si na istem.

Ignore je čisto ok, če imaš potrpljenje. Odločna beseda je tudi ok, če je treba. Če pa ne gre drugače, ga pa dvigneš in odneseš iz trgovine, ali pri zdravniku prisiliš, da sedi, ko ga pregleduje. Nek občutek, da je veren pri tebi, da ga obvladuješ v tem smislu, da veš, kaj je zanj dobro, pa mora imeti, če ne se ne bo počutil varnega, bo iskal meje, dokler jih ne najde.

Držim pesti, da ti bo uspelo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




dory -> RE: Obupana zarad trme :( (1.12.2005 8:10:59)

Hvala gina za tole izcrpno pisanje...sem si prav sprintala ker si bom tole veckrat prebrala...hudo je, ampak imas prav..najprej moras cez svoje ustaljene vzorce in sele potem lahko otroku postavis meje...odlocne meje,ki imajo ucinek na dolgi rok...upam,da mi uspe..

hvala ti res...tisti,ki tega niso doziveli, ne vejo kako hudo je...




ajanaja -> RE: Obupana zarad trme :( (1.12.2005 11:16:22)

Tudi mi imamo doma eno malo trmico, ki se meče po tleh, če kaj ni po njegovo. Tako sem zadnjič, pri pregledu pri letu in pol, kar vprašala njegovo pediatrinjo, če je to normalno in kako odreagirat.

V glavnem, kolikor se spomnim, je rekla, da je to normalno. Da se otrok (pri tej starosti) prvič sreča s tem, da ni vse tako, kot si je on zamislil. Da na situacijo ne zna drugače odreagirat kot s trmo. Da se lahko zgodi, da ta čustva oz. ta burna reakcija preseneti tudi malčka samega, saj sedaj komaj odkriva svet čustev. Da ni nič hudega, če ga takrat stisneš k sebi in ga poskušaš pomirit, ali pa mu poskušaš preusmiriti pozornost, ali pa ga par trenutkov pustiš na tleh, da se dere, ali pa,....(znajdi se)

Da trma traja, dokler ne najde drugega načina, kako odreagirat na situacijo.

Potem je še rekla, da je postavljanje mej čisto v redu (v bistvu nujno), da pa teh mej ne sme biti preveč (npr.tega predala ne smeš odpreti!!!, ampak vse druge pa lahko), in da moraš biti strikten (nikoli ga ne smeš odpreti-ne pa: danes ne, jutri pa lahko!!!)...

srečno!!!






Gina -> RE: Obupana zarad trme :( (1.12.2005 14:47:36)

Ajanaja, vidiš, ravno zaradi takih, preposplošenih izjav, sem jaz tako trpela v duši - ker za vse otroke ne držijo. Za tiste, ki so malo trmasti okoli drugega leta in še malo prej in kasneje, je to res. Za zelo trmaste, pa to ne pride v celoti v poštev. Še več, škodi jim. Pa še nekaj, ko imaš prvega otroka, nimaš pojma, koliko trme je malo, koliko je srednje in koliko je ogromno. Nimaš primerjave.  Konkretno kar pišeš:

-  seveda je to obdobje normalno, kadar gre v okvirih, ki ne prerastejo tebe in tvoje vzgojne metode - pri zelo trmastih otrocih je pa za nežne, prijazne mamice tako težko, meni je še danes, pa vse razumsko vem in poznam, pa se moram tako zelo prisilit, pa še mi zmeraj ne rata vedno popolnoma

- preusmerjanje ne škodi, jasno da ne, samo pomaga pa dolgoročno tudi nič ne, ker otrok ugotovi, kaj delaš. Torej je dolgoročno neuspešna metoda
- sistem znajdi se....kaj je to konkretno? Ignore? Ja, to je fajn, samo za ne-trmaste mamice misija nemogoče, najbrž je lažje izvedljivo odločno zahtevanje, da preneha ali odstranitev s kraja dogodka=posledica
- "mej ne sme biti preveč" , si napisala- v današnjih časih otroci v glavnem nimajo nobenih mej. V 14letni praksi dela z otroki nisem še srečala niti enega samega otroka, ki bi imel mej preveč. NITI ENEGA SAMEGA!!!!!!!! Pa ne le v mojih razredih, ampak poznam najmanj vsako paralelko otrok, se pravi od cca 1400 otrok ni nobenega z ornk mejami. Verjamem, da je v večini šol enako, vsaj glede na jamranja učiteljev in staršev. Torej je bil ta stavek zdravnice neutemeljen in bi ga lahko marsikdo narobe tolmačil. bal bi se, da bi otroku dal preveč mej.

- striktnost[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] to je pa res odličen nasvet, samo žal tudi za večino staršev nemogoč za izpolnit. Vzgoja ni za lene, današnji starši pa mislijo, da so dobri, če popustijo in ustrežejo otroku, ne vidijo, da delajo ogromno škodo s tem.

Meja ne traja vedno samo do takrat, ko otrok najde tudi drug način za dosego cilja.....saj marsikateri lahko vmes ugotovi, da je trma odlično sredstvo za doseganje vsega. Sploh pri popustljivih starših, ki ne znajo postavit mej. Pa ki razlagajo in razlagajo in razlagajo.....pa se pregovarjajo in pregovarjajo in pregovarjajo...... Pri takih otrocih trma ne mine nikoli. NIti pri 80. letih. Tako to je. To je v njihovem karakterju, prinesli so to na svet. Zdaj pa je na nas samo to, ali bomo znali to usmerjat ali pa bomo sužnji tega.




polona2 -> RE: Obupana zarad trme :( (1.12.2005 21:14:40)

Na srečo pri nas ta metoda(preusmerjanje pozornosti) učinkuje že kar nekaj časa in je trma le redkokdaj na dnevnem redu,
najbrž bi res bilo bolje, da sploh ne bi ničesar napisala, saj o tem, hvalabogu, nimam pojma,
je pa, verjamem da, zelo hudo.




Anonimen -> RE: Obupana zarad trme :( (1.12.2005 21:23:10)

O, Gina, pa imajo otrocvi postavljenih preveč mej. Kar nekaj jih poznam. Vse je NE. Ko se odmakne dva metra od mamice, ki klepeta z mano sredi pločnika ob  bloku, je že NE tja, pridi sem, ko se spušča v smučarskih hlačah in bundi po kupu snega, ker posnema Tiborja, je že NE delaj tega, NE posnemaj ga, pa dalje NE v peskovnik, si prepelo oblečen, pa Ne to in NE ono, NE pobiraj kamenčkov, kajpa vem zakaj, NE hodi po zemlji, ker je to DREK itd. itd.. In otrok je kot zbezljan kužek, ki ga imaš skozi na štriku, potem pa ga enkrat spustiš in bi samo bezljal, sploh ne ve, kaj bi, ker nima izkušenj in ne zna niti malo sam presodit, kaj je prav in kaj ne. Ker je itak vse NE. Taki otroci so v vrtcu in v šoli zelo moteči, ker tam pa uidejo s štrika in ne vedo, kaj je prav in kaj ne. TO je bilo mošljeno kot preveč mej.




karmy -> RE: Obupana zarad trme :( (2.12.2005 16:34:41)

sorry ampak zgleda da večina staršev pojma nima zakaj so sploh meje in zakaj sploh obstajajo... malo si poglejte zabluzene mulce, zadrogirane, zapite, lopovi, posiljevalci ipd... boste takoj vedeli da mej ni nikoli preveč...a hočete da je vaš sin tak? jaz si tega ne želim..tako da moraš otroka že ZDAJ  naučiti kaj je dobro in kaj ni, kajti ko bo pršel v najstniško puberteto vas ne bo poslušal pa ne mi vi s temi da vi pa niste bli taki...pa da vaš otrok ni tak in bla bla bla... in če ne pazi otrok pride kmalu v slabo družbo, kjer so pač tisti otroki ki nimajo mej, in tukaj je posredi, kajenje, alkohol, droga... pomislite če hočete da se vaš otrok sreča s takimi stvarmi in jih sprejme z odprtimi rokami ker pač ne ve da je to narobe...kapirate? ne?

saj večinoma starši v tej dobi sploh pojma nima zakaj ma otroke...ena mi je rekla da je zanosla ker pač je bilo njeno življenje enolično ?!!! haaalllloooo ne  morm vrjet da take ženske sploh obstajajo... ne da si ga je želela ampak ker pač hoče mal spremembe...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] in ni edina... potem pa pride sfrustriranci iz takih družin ker je mama hotela le spremembo in ne njih... kake mame pa so to??!!! [sm=grrr.gif]tem bi vsem zašila jajčnike pa rajš dala možnost zanositve tistim ki si otroka res ampak res želijo !

trma je del odraščanja, in najdla boš način kako jo boš obvladovala... in posluši Gino...se popolnoma strinjam z njo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]




Gina -> RE: Obupana zarad trme :( (3.12.2005 13:23:57)

Splišni veš, situacija v šolah in vrtcih se je zelo spremenila. Taki otroci, ki imajo doma meje boljše postavljene ali ki imajo nekatere meje visoko, ali kako naj se izrazim, pri določenih rečeh, takih, kot si opisala, večinoma v šoli nios problematični. Zakaj? ker imajo pa na drugih področjih meje nižje, pa je skupaj vzeto spet tak otrok med bolj pridnimi. Takih otrok, ki bi jih starši zalo "držali" praktično ni več, so izumrli, vsaj v Lj.je tako. Knjig, ki o tem pišejo, bi lahko dali 30 let v zgodovino, ljudje pa še kar verjamejo....

Enako je s prepričanjem, da se starši ne ukvarjajo z otrokom. Še tisti, ki se zelo malo, se mnogo več, kot so se z nami, ki smo bili še kar s starši obkroženi otroci. Naša generacija je res imela starše, ki se niso ukvarjali z otroki. Dandanašnji pa jih je res malo. Te knjige bi bilo za zradirat in na novo napisat. Ampak ljudje še kar verjamejo....

Daleč najbolj problematični so otroci, katerih starši se neprestano ukvarjajo z njimi, pa ki vedno lahko gredo na cesto in po pločniku do kamor hočejo, pa se valjajo v blatu tudi kolikor hočejo, pa ki lahko tudi vse ostalo dela, kolikor mu paše, ker itak ve, da bo s pogovorom lahko dosegel svoje. Pač ne bo popustil. Če pa pogovor ne bo pomagal, potem pa bo izsilil drugače, fizično ali psihično. V vsakem primeru bo po njegovo. Taki otroci hočejo bleto metat v sošolce - saj mamica dovoli, da sem blaten in sosedov je tudi lahko,(briga ga, če je nasilen in koga poškoduje vmes - mamica se itak samo pogovori in gre skozi eno uho notri, skozi drugo pa s svetlobno hitrostjo ven, posledic itak nikoli ni) hočejo iti po robu pločnika, tudi ko hodijo v skupini in jaz ne morem hodit za vsakim, ki hodi 3-17m proč, vsak v svojo smer - spravljajo se s tem v nevarnost, hočejo točno tisto igrico, ki se jo nekdo drug igra in to ta hip - pa kaj, če mora zato nekoga premlatit, hočejo da se sredi matematike gremo kepat, če ne pa spleza na okno wc-ja v šoli, noče sedet, čeprav je ogrožujoč dejavnik za ostale - gre stran, ker njemu nikoli ni treba sedet doma - starši posledic nikoli ne izvajajo - se mu čudno zdi, da nekaj mora.....
In ne, nekaterih otrok to v starosti 3-5 let ne mine. Še kar vztrajajo v podobi trmastega otroka, dokler jim ustreza.

Ne Splišni, tudi če postavimo meje nekoliko navzgor, še vedno mislim, da jih ni 1%, pa da jih je vsaj 70% s prenizko postavljenimi mejami. Saj če vzameš otroka, ki mogoče ne sme letat okrog, a se ti zdi, da bo zato imel čustvene posledice? A jih bo bolj imel tisti, ki gre lahko povsod? Ja, najboljša je sredina, ravnovesje, samo večina staršev dandanes tega ne zna. Jaz mislim, da bi čustvene posledice imel otrok, ki ga tepejo, ponižujejo, žalijo, mu pripovedujejo, da je nezaželjen, nesposoben, ga odrivajo in v resnici zanemarjajo. Verjemi mi, da to ni isto, kot mejo postavit. Četudi postaviš mejo previsoko, je pa še vedno boljše, kot da je ne postaviš sploh - kljub dejstvu, da oboje ni ok. Pa če vzameš dejstvo, da je mnogo več staršev s premalo mejami, kaj bi ti svetovala staršem potem? Pa če vzameš še predpostavko, da jih veliko pojma nima, kaj naj bi sploh bilo ravno prav, sredina?

Ajanaja, saj v bistvu nisem mislila tebe napast, žal mi je. Jezna sem na zdravnike in na knjige, ki zavajajo. Saj je logično, da človek verjame, če nek strokovnjak tako trdi. On bi se moral spoznat, samo se žal ne prav najboljše.
Pa tudi ne trdim, da je z vsemi enako. Nekateri otroci so čisto malo trmasti, nekateri srednje, nekateri pa zelo in to vse življenje. Nekatere mine, drugih pa ne. Tako to je.




Anonimen -> RE: Obupana zarad trme :( (4.12.2005 10:05:45)

Moj Jan je hiperaktiven in sem imela podobne probleme še pred kratkim (beri: leto ali dve nazaj), pa je zdaj star 8 let. Zdi se mi, da sem preizkusila vse, kar je mogoče, pa ni nič zaleglo. Pri njemu je to enostavno bilo pogojeno s hiperaktivnostjo in z določenim obdobjem v njegovem življenju. Je pa tudi res, da je na tak način izkazoval svoje nezadovoljstvo z življenjskim okoljem, ki mu ni ustrezalo, a tega ni znal drugače povedati ali pokazati. Ko sem spremenila okolje (ločitev, drugo stanovanje, drug partner, drugačen življenjski stil), se je to začelo spreminjati na boljše. Histerični napadi so takorekoč minili, prav tako metanje ob tla (zdaj "samo še" zavija z očmi in govori "ajoj" za vsako malenkost, ki ni po njegovo). Agresiven na srečo ni bil nikoli in upam, da tudi nikoli ne bo. Sem pa po spremembi načina življenja tudi jaz postala drugačna (manj živčna, manj obremenjena s celim svetom itd.) in zdaj na vse skupaj gledam drugače. zdaj se mi zdi, da pač svojo voljo izraža na svoj način. "Blokiram" ga edino še takrat, kadar prekorači mejo dovoljenega (kar pa je zelo redko), kar pomeni, da izusti kakšno neprimerno besedo, kadar kaj prime, da bi vrgel ob tla ali kaj podbnega. Kaj storiti v tvojem primeru? Ne vem. Janu je zelo pomagala socializacija - druženje z drugimi otroci. Nekaj časa je bilo hudo - jokal je za vsako malenkost, neprestano so ga tepli in nikoli ni imel volje dokončati začetega. To je trajalo mesece. Potem pa je vse skupaj nekako izvodenelo. Minilo je samo od sebe in Jan se je vključil in se naučil prilagajati vsaj toliko, da je zraven. Dojel je, da on ni središče sveta (to sem mu dopovedovala tudi sama) in da obstajajo tudi drugi, kar pomeni, da ne more dobiti vedno vsega in to takoj. Pa tudi mi še nismo končali s to fazo vzgoje. Istočasno pa mu govorim, da v določenih primerih enostavno mora biti trmast in ne sme odnehati. Mu pa moram povedati za vsako situacijo posebej, da razume, razložiti pa mu moram tudi posledice obeh odločitev - odstopa in vztrajanja. Potem mu pustim, da se sam odloči. Mislim, da se bo samo tako naučil, kaj je zanj dobro in kaj ne.




Stran: [1]