|
Anonimen -> RE: Decembrke 2005 (26.3.2006 5:07:49)
|
Po dolgem času še lep pozdrav od mene...
Naš mali gospod meri cca. 61 cm in tehta cca. 6 kg. Konec marca bomo videli točno, ker imamo 3. obisk v razvojni ambulanti (obiskujemo jo 1x mesečno). "Stanje" je bistveno boljše - Robi se je namreč preveč zvijal "v rikverc" in zdaj se že skoraj nič več ne, pa tudi pesti ne stiska več tako močno.
Še malo, pa se bomo očitno morali prvič odpraviti k frizerju (hehehe...), saj ima lase že do sredine čela. Še vedno so temni, oči pa še vedno modre. Smeji se tako ali tako že od rojstva, zdaj pa zraven spušča še take glasove, da se še mi nasmejimo do solz. Začenja že ponavljati za nami raznorazne "uuu" in "eee" in podobno. Duda ni več zanimiva. Prime jo, jo potegne ven iz ust in zabrišeč, kolikor daleč leti. Potem pa si začne v usta tlačiti stisnjeno pest, kar zaenkrat s Kamikazo še uspešno preprečujeva.
Obrne se že s trebuha na bok (tako se opre na roki, da se mi zdi, da bo kar vstal), s hrbta pa še ne. Tudi glavico že skoraj popolnoma samostojno drži pokonci. V naročju že sedi, ob rahli podpori. Brca pa kot konj, hehehe...
Vse po vrsti ga zanima in trenutno je v tisti fazi, ko misli, da če nas ne vidi, potem nas ni. In ko izginemo iz njegovega vidnega polja, je takoj panika. Obrne se sicer za nami, ampak ko nas zmanjka, začne jokati. Kadar hoče družbo, seveda. Ko se pa spet prikažemo, se pa takoj smeji.
Med previjanjem obvezno gleda televizijo. Očitno premikajoče barve naredijo svoje. Stekleničke še ne drži sam, niti ga tega nismo še učili. Popije cca. 2 dcl čaja Hipp na dan, pa najmanj 5x po 200 ml ali 230 ml Milumila 1. V začetku aprila gremo na Milumil 2 in na uvajanje goste hrane. Zaenkrat mu nismo dali še nič za poskusiti.
Krčev nikjer nobenih, pa čeprav smo zelo sklerozni glede dajanja kakršnihkoli kapljic. Če zvečer zaspi okrog Dnevnika, potem spi do cca. 5-ih zjutraj. Če p0a gre spat skupaj z nami (torej med 22. in 23. uro), ga pa ni do 7-ih zjutraj. Včasih se ponoči zbudi, ker ga prebudi kakšen trzljaj v spanju, ampak v nekaj minutah zadrema nazaj.
Počasi začenjamo prakticirati bolj redne sprehode, saj je vreme vedno toplejše, na mraz ga pa nikoli nisem marala voziti, če ni bilo nujno. V vozičku zaspi. Se pa potem obvezno zbudi pred blokom, saj nimamo dostopa za vozičke, ampak samo stopnice, in jaz sama vozička z otrokom nikakor ne morem nesti. Tako, da najprej odnesem Robija v stanovanje v posteljico, potem grem pa še po voziček. Če ni Kamikaza z mano, seveda.
Najbolj navdušen je še vedno v lupinici, kjer ima vse na vidiku, obvezno pa mora biti zraven, ko sva jaz ali Kamikaza pri računalniku. Da gleda, kaj delava, da se nama zraven smeji in da nama lahko vrže dudo v glavo.
Previjamo se na cca. 4-6 ur (po potrebi), ponoči pa še vedno ne. Trenutno imamo plenice Pampers Active Baby 4-9 kg, ki se kar obnesejo, povijalk pa ne uporabljamo več, saj je UZ kolkov pokazal 1A za oba kolka. Preživeli smo tudi prvo injekcijo, vendar je bilo zraven toliko vpitja, da je bilo joj. Še po pol ure, ko sva prišla domov, je bil ves rdeč. Sirupa za zbijanje vročine, ki sva ga dobila po cepljenju, nisva nikoli uporabila. Tudi prehlajen ni več.
Bil pa je tudi že v nekajurnem varstvu pri tašči in tastu in to včeraj, ko sva šla s Kamikazo v Trst (na izlet in pogledat,če je kaj pametnega za kupit, pa ni bilo). Na daljšo vožnjo ga nisva še nikoli vzela s sabo, pa na obisk tudi še nismo šli (dokler razsajajo viroze, bomo še malce doma).
Igrače ga zaenkrat še ne zanimajo. Niti tista guma za grickanje. Veliko rajši se pokriva z bombažno plenico preko glave, potem pa začne "prepevati". Prerasel je že cel kup oblačil, ampak tokrat jih bom večino spravila, saj smo odločeni, da bomo čez nekaj časa naredili še punčko.
No, zaenkrat je to iz naše hiše vse. Od Robija pa pozdravček za vse decembrske vrstnice in enega vrstnika (kolikor se spomnim)...
|
|
|
|