|
Anonimen -> RE: Decembrke 2005 (11.6.2006 12:45:12)
|
Dober dan po dolgem času. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Robi je bil včeraj star točno pol leta. En dan prej smo bili v razvojni ambulanti in tehta 7.520g, meri 66 cm in ima obseg glavice 44 cm. Glede na to, da se je rodil manjši in lažji od ostalih decembrčkov in decembrčic, zelo lepo napreduje in je pravzaprav pravi bajsek. Okrog stegen ima prave Michelinke. V razvojni ambulanti je bil pohvaljen, da se je lepo popravil - v rikverc se namreč ne zvija skoraj nič več. Zato so nas naročili samo še na en preventivni obisk na nevrofizioterapiji in na zadnjo kontrolo v razvojni ambulanti šele konec poletja. Pri pediatrinji čakamo na 3. cepljenje.
Ostalo pa je popolnoma povprečno. Zbujati se začne okrog 6-ih zjutraj in kake pol ure se v posteljici še premetava, igra in pogovarja sam s sabo, če pa ga nihče ne upošteva, pa začne vpiti. Sledi 230ml Milumila2 in previjanje. Še vedno imamo Huggies plenice, ki se nam zdijo boljše od Pampersk (predvsem zaradi šriših robov oz. zavihkov ob stegnih). Včasih potem zadrema nazaj za cca. pol ure, ampak zelo poredko. Lovi igračke, ki jih ima pripete na loku na lupinici, lovi svoje noge, si sezuva nogavice in jih tlači v usta, vleče se za prste na nogah, duda leti po celem prostoru,... Gleda Telebajska, ki mu prepeva, in superge z lučkami, ki mu jih je tast kupil na Baščaršiji. Pokriva se s tetra plenico, ima samogovore, vpije, se smeji, blefira kašljanje, pljuva, včasih pa se prav razklepeta in brblja tudi po deset minut skupaj. Če je pri meni v naročju, skupaj gledava TV (ki ga ne zanima preveč), v računalnik pa z veseljem gleda. To ima očitno po meni. Pri Kamikazi se najraje crklja v naročju. Veliko je tudi na Airexovi blazini, kjer vse poslini. Tudi meni se zdi, da ne manjka več veliko do prvega zobka, saj včasih prav simpatično joka. Nohte mu strižemo vsak drugi dan, ker mu rastejo kakor za stavo. Zdaj so mu tudi spet začeli lasje rasti nekoliko bolj in pleša na zadnji strani glave se vztrajno zmanjšuje. Stekleničke še ne drži sam, je pa res, da ga tega niti še ne učimo. Vendar poskuša sam od sebe. Obrača se s trebuha na hrbet in obratno, vendar ima še nekaj težav pri odrivanju. Prav tako razširi roke, ko je na trebuhu, kakor, da bi hotel poleteti, potem pa cepne na nos. Vrti se okrog svoje osi in leze v rikverc. Ogromno se igra in prepeva z Janom, kar mi včasih marsikaj zelo olajša. Pa tudi moj Kamikaza je zakon, saj je on skoraj bolj mama kakor jaz. In tudi Robi se je bolj navezal nanj, ker je več z njim. Eh, ta služba smotana. V vrtec ga še nisem vpisovala, saj so mi rekli, da nimajo vpisnih rokov in da se prošnje oddaja skozi vse leto, jaz pa tudi razmišljam, da bi ga imela nekoliko dlje doma, saj imam urejeno varstvo in tudi midva s Kamikazo imava službo in šolo organizirano tako, da je eden vedno lahko doma. Če se bom v naslednjih dveh letih odločila še za tretjega otroka, bom pa tako ali tako ostala doma in me šiht ne vidi več. Samo še penzija. Na dopust gremo v drugi polovici julija na Plitvička jezera in upam, da bo Robi dobro prenesel 4-urno vožnjo v eno smer, saj se dalj kakor pol ure skupaj še ni vozil. Na sprehode ne hodimo vsak dan, ko pa gremo, pa z usti lovi veter, leze v vozičku navzdol in poskuša gledati direktno v sonce. V City Parku mi ponavadi zaspi. Tašča in tast sta nora nanj, pa svakinja in njen partner tudi. Vsi so, pravzaprav, in mu kar naprej nekaj nosijo. Ta mesec (najkasneje naslednjega) imamo v načrtu nakup hojice in stolčka za hranjenje. Glede hojice še ne vem, stolček pa bo skoraj zagotovo tisti z baterijskim guganjem in glasbo iz Baby Centra (nekaj popusta bo na kartico, pa še tašča se je ponudila, da plača polovico). Hojico pa so nam v razvojni ambulanti pravzaprav odsvetovali, ker naj bi bila nevarna za otroke. Hm... Bomo videli. Poleg Milumila je Hippove in Frutkove kašice, vendar večinoma samo sadne, zaenkrat. Zelenjave in mesa ne mara. Od tiste hrane, ki jo jemo mi, pa mu vedno damo kako malenkost za poskusit. Kruha in piškotov sicer še ne, da se mu ne bi zaletele drobtine, je bil pa popolnoma navdušen, ko smo mu dali dudo, pomočeno v tatarsko omako. Pije Frutkove sokove in Hippove čaje. Imamo en obrok na dan (goste hrane), pri enem obroku pa delimo mleko in hrano. Zdaj bomo začeli še s Čokolešniki in podobnimi zadevami.
No, zdaj je pa čas, da grem spat. Tole ni običajna ura zame.
|
|
|
|