|
Anonimen -> RE: Decembrke 2005 (11.9.2006 17:53:48)
|
Mogoče bi bilo pa res fer, da se Vam malo javim. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Naš prestolonaslednik je bil včeraj star 9 mesecev. Vstaja med šesto in sedmo uro zjutraj, predtem pa prespi celo noč brez prebujanj. Za zajtrk dobi stekleničko (cca. 250 ml) navadnega mleka 3.5, mešanega s Čokolinom, Medolinom ali Frutolinom. Rižolina ne mara. Po zajtrku sledi previjanje v Pampers 4 (Sleep&play). Do naslednjega obroka se večinoma igra: na naši postelji, na tleh, v stajici, na blazini, v hojci. Ja, mi ga imamo v hojci, nad katero je navdušen in zdaj v njej ne samo hodi, ampak tudi teče po celem stanovanju. Zraven kriči, zagrabi v roke vse, kar doseže, meče ob tla, trga zavese in nam sledi tudi v stranišče. Dopoldanska malica je okrog desetih in je odvisna od celega kupa stvari, ampak večinoma je kar tisto, kar jem jaz: kruh s kakšnim namazom, salamo, jogurt, kakav, sok. Včasih tudi še kakšna Hippova kašica (raje sadna kakor zelenjavna). Po malici včasih zaspi za največ eno uro. Do kosila, ki je spet okrog dveh, se ali igra kakor prej, ali pa gre z mano v City Park. V vozičku samostojno sedi (pa drugje tudi), iz varnostnih razlogov pa je pripet, saj bi mi drugače ušel. Maha z rokama, brca z nogama, vpije sredi trgovine (še najbolj v vrsti pri blagajni) in seveda ga vse zanima in po vsem steguje roki, tako, da hodim najmanj en meter od polic. Kosilo je okrog dveh in tudi to je enako kakor mi: juha, krompir, meso, solata ali pa testenine ali riž z omako. Tudi pizzo je že jedel in McDonald'sa. Večino stvari mu seveda še zmečkamo, nekatere pa dobi tudi v roke in jih gloda sam. Previjanje po kosilu je obvezno zaradi težje plenice. Tudi popoldan sledi igra in včasih še kakšen obisk, kjer je najbolj navdušen, da ga vsi valjajo po rokah in se mu smejijo. In prebrisan je tudi že - objame vsakogar, ki mu da čokolado. Okrog petih popoldan je popoldanska malica, ki je večinoma enaka dopoldanski, včasih pa še zadremlje za pol urice. V času dnevnika dobi sadje ali pa kaj za grickat, večerja pa z nami med osmo in deveto zvečer. Ker je naša večerja podobna kosilu, dobi manjšo porcijo, zatem pa obvezno mleko s čokolinom. Po večerji previjanje, 2x na teden še kopanje, zaspi pa sam od sebe okrog desetih. In spi celo noč, brez problemov. Včasih sicer malo zacvili, ko mu duda pade iz ust, ampak jo sam pobere, vtakne nazaj in zaspi naprej.
Samostojno sedi že dobra dva meseca. Zdaj se začenja postavljati tudi na noge, ampak še ni najbolj stabilen. Obvezno še potrebuje oporo (pa tudi nas ob strani). V posteljici pa stoji samostojno (ne vem, zakaj ravno tam). Do osmega meseca je bil škrbast, zdaj pa mu je v enem mesecu zraslo šest zob - dva spodaj in štirje zgoraj. Komaj čakam, da ugotovi, zakaj jih ima in da nas začne gristi. Še vedno noče reči "mama", imamo pa na sporedu "ata", "ne", "ja", "a dej dej dej" in "eh ja". Navdušen je nad televizijo, predvsem nad zvokom ob začetku reklam na POP TV-ju. Zaradi tega tudi priteče iz kuhinje, če je treba. Plazenja po tleh ne mara preveč, čeprav zna zdaj "hoditi" tudi po vseh štirih. Med hranjenjem in previjanjem maha z rokama in nogama in moraš biti pravi umetnik, da ga obdržiš na svojem mestu. Pri previjanju mora imeti obvezno nekaj v rokah, najraje pa ima daljinca. Ko kdo pozvoni pri vratih, se s hojco zapodi tja. Izredno rad se igra z Gospo Pes in presenetljivo tudi ona z njim. Z njegovo pomočjo se očitno začenja socializirati (po štirih letih). Hujši je kakor srake - vse, kar se sveti, moramo skrivati pred njim. Od glasbe najraje posluša slovenski turbofolk, trenutno pa seveda Lepega Daso (joške do Koroške). Njegova najljubša igrača je še vedno plišast oranžen pes, ne mara pa Crazy Froga. Telebajski so za rezervo.
Običajna oblačila ga motijo in je rajši po domače v bodyju in trenirki. Tudi copat ne mara, ampak samo nogavice. Večino dneva se smeji, ampak ko vpije, ga pa verjetno sliši cel BTC. Zadnji mesec je bilo nekaj kričanja zaradi zob, ampak smo preživeli. Bolan ni bil še nič, tudi vročine ni imel, začuda pa smo zaradi pediatrinjine daljše odsotnosti čez poletje za tretje cepljenje naročeni šele zdaj, septembra. Po moji oceni tehta cca. 9,5 kg, meri pa nekaj preko 70 cm. Še vedno je modrook in črnolas, ima pa trenutno en rdeč komarjev pik sredi lica. Zelo rad se vozi v avtu in tam večinoma tudi zaspi, glasba pa ga sploh ne moti. Najhitreje se pomiri pri Kamikazi, ki je še vedno glavni v njegovem življenju.
Razmišljamo, ali bi ga z Novim letom sploh dali v vrtec ali ne. Potrebe zaradi varstva ni, bi bilo pa verjetno dobro za socializacijo in odpornost. Prijateljev zaenkrat še nima. Njegova najdaljša pot je bila do Celja, ampak ker je zapečkar, kakor jaz, se ne obremenjuje preveč.
Hm... ja, no... ko se bom še česa spomnila, pa napišem... Fajn se 'mejte.
|
|
|
|