|
mis -> RE: Oktoberke (20.10.2006 22:08:33)
|
No, pa mi je uspelo. Takole je bilo:
V ponedeljek me je ful ljudi klicalo, kako sem, če kaj bo... Mi je šlo že kar na živce... Potem me je klical še od moža oče in sva se kar malo hecala. namreč s taščo sta se odpravljala v Turčijo za en teden in smo se zmenili, da bosta še pred odhodom videla našega dojenčka. Seveda sva se zraven smejala, ker se nič ni dogajalo. No, potem sva z možem zvečer gledala film Romeo in Julija in še pred koncem, ob 21:46 je bil prvi popadek. nisem bila sigurna če je to to, ker me je že večkrat tako uštihalo. No potem ste prebrale, počasi so se nadaljevali. Štopala sva jih, vmes sem si umila glavo, se stuširala, oblekla posteljico... Skratka čim bolj sva se zamotila in vmes iskala čim boljše položaje za popadke. Malo čez polnoč sva šla od doma. Po poti me je že kar konkretno zvijalo, čeprav imava do porodnišnice samo 5 minut. Tam so me dali na ctg, kaže popadke, pregled, 2-3 cm odprta, britje, klistir, porodna, predrtje mehurja in čakanje... ter dihanje... Okoli treh mi je babica dala injekcijo proti bolečinam in je bilo res super, sem do štirik kar dremala, predihala in dremala... Super. Od štirih naprej je bilo kar na hard. Močmni popadki, pregledi, pomoč babice pri odpiranju... Tukaj je mož dobil vse moje pohvale. Brez njega bi bilo 1000x težje. med popadki nisem mogla razmišljati, pa mi je štel vdihe, z mano dihal, me spodbujal, skratka svaka mu čast. Ko sem bila odprta 9cm je babica rekla če probava 1x pritisnit, da se malo naučim. Probala sem ob naslednjem popadku, ona je še pomagala, da sem se do konca odprla... Sledili so pritiski. Ene dvakrat sem dobro pritisnila, potem ene dvakrat preveč v obraz, sem brez veze zgubljala moč, pa me je babica fino spodbujala da sem prej fino naredila in sem še ene dvakrat pritisnila, in naša Tina je bila zunaj. Na koncu se mi je res zdelo da me bo raztrančiralo, ampak potem sem videla da je bil to samo občutek, saj sem bila rezana čisto malo, nič raztrgana. Takoj ko sem rodila, ko je babica sržala Tino sem videla, da je punčka. Kmalu je zajokala. Dala sva ji ime in kar jokala. Obema so tekle solze sreče... Še zdaj mi gre na jok... Kar gledala sva in nisva mogla verjeti. Dali so mi jo na trebuh, nato sem porodila posteljico, zašili so me, nič hujšega. Res bolečina naenkrat popusti. Potem sem podojila Tino, takoj je zagrabila. Tri ure po porodu sem bila premeščena na oddelek, vmes sva poslala sms-e in poklicala starše ter brate. In res so ob 8h prišli v porodnišnico njegovi ob 8h, potem pa so šli na potovanje... Skratka, res lepo. Na koncu je bilo kar hard, ampak res se da punce. Jaz tudi nisem verjela. Potem sem takoj naredila prvo napako, saj sem pila Zalo life in malo je dva dni ful zvijalo. Nič nisem spala, ona tudi ne, ampak super da sem to pogruntala in danes je čisto drugače. Danes smo prišli domov, mala je in spi. Morala sem jo budit za jest, ker se dolgo ni zbudila, mene je pa že vse tiščalo, v porodnišnici je pa spala največ dve uri skupaj. Že danes ponoči sva se naspali in upam da bo tudi danes super.
Tako. Na kratko toliko, je pa to res osebna izkušnja in jo je treba doživet. Ne gre drugače[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].
Čestitke vsem mamicam, ki so vmes rodile in vsem čakajočim želim lep porod. Pa hvala vam za BMW-ja. jutri se selim na drug forum, seveda pa vam ostajam zvesta do konca, pa kmalu se nam pridružite.
Zdaj grem pa počasi v posteljo. nočko.
|
|
|
|