maychika -> RE: Aprilke 2006 (13.6.2007 22:18:21)
|
toooo barba...k...gleda vse take mentorje... eya ste pa res super hitro zrihtali varstvo. superca res. pa veliko poguma jutri. naj ti hitro mine prvi dan. rok...mi zob niti ne upamo "čutit" ker tako bliskovito in močno ugrizne da je kaj. pravi kuža je ratala...tisti ki žveči copate... eya in zvezdica...vsa čast vama, da sta opazili, da je pri nenyi spremenjena ENA ČRKA v podpisu...svašta...nenya in ŽS pa čestitke k še eni hčerki ki naj počaka do konca poletja... ja zvezdica ta dva dni sem se večkrat ravno na marcela spomnila in njegov urin in vse zdravnike... rok res je da smo ženske tudi take kot moški samo da je običajno tako da oboji jamramo samo da moški to enostavno presliši, ženska pa je programirana za to, da vse posluša...zato mogoče bolj porajtamo... no da napišem še kako je bilo danes..-. zjutraj smo spet navsezgodaj vstali (ob šestih...ja rok...mina ob petih še spi...sem se nasmejala. jaz tudi takrat rada še spim in k sreči mi tia pusti) in se odpeljali na pediatrično. tia je mogla biti tešče, tudi piti ni smela. no pa so nas kar kmalu vzeli naprej in Tii vstavili kanalček na rokico. nisem mogla iti z njo in atijem v uno sobo kjer so ji to delali. ne morem gledat kako mi matrajo miško. ma je blo isto tko težko poslušat celo večnost kako joka kot bi jo živo iz kože dajali. res je bila bogica. no k sreči je bil to edini večji stres danes razen neskončne lakote in stradanja. pol smo čakali, da nas je ena odpeljala (skupaj s še enimi starši in eno mesec mlajšo punčko) k njihovemu kombiju kjer so nas odpeljali do kliničnega centra, kjer so potem delali CT glave. je bila tako dobre volje, da je zabavala folk čez cel klinični center. zgovorna, ćživahna...vsi so se obračali za njo in se ji smejali. se nama je prav fino zdelo, da je dobre volje glede na to da smo jo spet na silo zbudili, matrali in stradali. no tam smo se kar načakali. revica je bila že ful zaspana in lačna in neučakana. no, končno je prišla na vrsto po kaki uri in pol...smo šli not in ona spet v jok, ko so razkuževali tisto cevkico...hi hi. res pretirava. jaz ji pravim "drama queen"...hi hi. so ji dali pomirjevalo in je takoj utihnila, nehala jokati in postala prav smešno "zadeta". me je gledala kot tele v nova vrata. predvidevam, da ji je ratala smešna slika in zvok in je držala dudo napol ven iz ust, me gledala lenobno izpod čela in se dvakrat nasmehnila kao "heh....heh" kot da sem res neumna in smešna hkrati. pol smo jo posedli na uno mizo tam in so ji dali uspavalo in pikica se je kar zložila skupaj kot kak kartonska škatla v par sekundah. bogica. čeprav moram priznat to ni bilo tako grozno kot sem pričakovala. pol sva mogla iti ven in počakati da so končali. so jo začeli zbujat in je tolk časa spančkala, da so naju pol kar zraven poklicali, da nisva zunaj čakala predolgo. in je bla pikica obrnjena na bok in spančkala. je bla videt tako mirna in spokojna, da jo je bilo prav lepo pogledat. res mi je delovala kot da sanjari o najlepših igračah in ogromni družbi otrok (zase bi pač rekla, da sem sanjala o maldivih). in ker se ni hotla nikakor predramit do konca smo jo kar prestavili na voziček oz. nosila (tista za v rešilca, ker so jo potem z rešilcem nazaj odpeljali) in takrat je prišla k sebi. pa so rekli, da bo verjetno še spala in pol na pediatrični še nekaj časa. pa ja....naša tia se je zbudila in se po kliničnem peljala na vozičku tako, da je malce omotična pasla kravice in skozi dudo vse komentirala. ogledovala si je vse okrog sebe. kaj se ji je dogajalo. pa v rešilcu. vso opremo bi prešnjofala če ne bi bla privezana na nosila. še zdravnik, ki je bil zraven in je bil ves čas res ful resen se je vsake toliko časa nasmehnil. ljudje sploh niso mogli verjeti, da je tako budna in živahna. so rekli naj s pitjem še počakamo, ker se lahko začne davit, ker še nima dobrega refleksa, pa smo ji vseeno ponudili in je pila ko žolna. nič se ji ni zataknilo. no...malo je še bila pijana in lovila ravnotežje ko je sedela (smo jo mogli malo držat, da ni kam ruknila), ampak se je igrala, uživala in seveda prosila hrane. ojej. pa odreči otroku ki je od prejšnjega večera že brez hrane. tko da sem šla dvakrat rečt če ji lahko že damo oz. dobimo kaj. prvič so rekli naj počakamo, vmes je prišel dr in rekel, da lahko je tko da sem šla spet rečt in so rekli, da običajno počakajo do kosila ki je od pol dvanajstih naprej. ura pa malo pred enajsto. sem kar s težkim srcem šla natzaj, ker sem točno vedela, da kosilo ne bo dobila ob pol dvanajstih ampak ob pol enih kot prejšnji dan. in res je blo tako. no, je pol nadoknadila in se najedla. tko da smo pol še odstranili kanalček dobili odpustnico in šli ob dveh domov spat. rezultate dobimo po pošti nekje čez mesec, mesec in pol...ojej...to pa traja. no zaenkrat so rekli naj pač nadaljujemo s fizioterapijo, če pa bo treba še kaj nadaljnjega pa bo pisalo v kuverti ko jo dobimo. tko da zaenkrat smo bili tam in nič kaj več ne vemo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. no, je pa rekla mamica od une druge punčke, da jim je mala spala celo pot do pediatrične in pol še tam kar nekaj časa. mater mora imeti naša energije... sva pa vzela fotoaparat s sabo in glej ga zlomka...prazne baterije. ne moreš verjet. tko da sva jo pol samo z mobitelom malo poslikala. pa saj ne da je šla na počitnice, ampak tako...meni je bla ful luštna v uni njihovi pižamici...bi kuj imela kako za doma. nič grem malo pospravit pol pa spat. je cel kabum še od ponedeljka. smo pozno prišli iz izole in niti nismo kaj dosti pospravljali samo pripravili smo za torek za s sabo, včeraj prišli domov in šli spat pa nisem mogla sama s tio kaj dosti pospravit, danes pa isto. tko da bo treba te dni fajn stanovanje v roke vzet. joj moram nehat, ker me že prav leva lopatica boli od te drže za računalnikom in tipkanja. lepo bodite in lahko noč... aja....kako pa se bi dalo sprintat vse od prve strani? al pa vsaj svoje poste (vidim, da se da pogledat samo do zadnjih 100, pa še to samo seznam...sem razmišljala da mogoče ne bi bilo slabo...bi bio kot nekakšen slab dnevnik Tiinega prvega leta. itak smo non stop vse pisale kaj se je z njimi dogajalo.
|
|
|
|