|
anja31 -> RE: klub pozitivnih klomifenk (3.4.2007 0:42:38)
|
Drage punce,
glede na to, da prebiram sporočila že več kot 1/2 leta sem se odločila, da se tudi sama včlanim. Tudi jaz imam svojo zgodbo:
Imam 11 letnega sina. Po 10 letih smo se odločili, da bi imeli še eno bebico. Mislila sem, da bo to dokaj enostavno, saj je pvi otrok ratal praktično čez noč. Niti 1 mesec truda, pa čisto po naravni poti brez pomoči tablet...itd...
Pred 2 leti se je tudi zame začela ta zahtevna pot. Ker nama v 1,5 letu nič ni uspelo, sem se odločila, da bi mogoče sprejeli kakšno dodatno pomoč. Ginekolog mi je ugotovil močen PCO sindrom. Predpisal mi je 3 mesečno kuro s klomifenom : 2 tableti od 5-9 dne od oktobra-decebra 2006. In nič. Prosila sem ga, da mi da napotnico za dr. Reša.
Januar 2007 = Dr. Reš je pregledal mojo kri in vse je ok. Potrdil PCO sindrom. Rekel, da sem sigurno imela PCO tudi ob 1 rojstvu otroka, tako da to ni razlog, da nebi ratalo še enkrat. Predpisal mi je kuro: 1/2 tablete klomifena od 3-7 dne + aglurab 2 tableti vsak dan. Mislim, da mi ta kombinacija bolj pomaga, saj sem ovulacije začela kar pošteno čutiti. Prav zbada me v jajčnikih in po teh potencialnih dnevih (enkrat med 12-15 dnevom po 1 dnevu menstr. ) se potem spet vse umiri. To kuro imam zdaj že od januarja 2007. Torej skupno že 6 krogov klomifena.
Nikoli nisem kadila, sem pa spila kar precej kave. Pred 3meseci sem se tudi kavi odpovedala kao mogoče pa...Prosila bi za vaše mnenje: kaj lahko sami poleg zdravnikov naredimo za to = prehrana, gibanje, odnosi, ostalo...??? Če je še kakšen trik, ki ga ne vemo...:) Baje za PCO sindrom pomaga montignacova prehrana (to sem nekje zasledila).
Tako torej, tudi jaz sem po 2 letih že pošteno izmučena in bi mi prav prišla kakšna vaša spodbudna besedica, ker zgubljam moč in voljo in upanje...
Na koncu pa še to = tudi ta mesec je ne čakam 12.4.
Bomo videli... Lep pozdravček vsem.
|
|
|
|