|
urla -> RE: Marčevke (28.2.2007 12:59:36)
|
Porodna zgodba: Tian me je zbudil kot običajno ob 7 zjutraj. Doma smo bili vsi, ker je bil tudi moj na dopustu po prazniku. Že takoj me je pognalo na stranišče. Čez kakih 15 min še enkrat in tako še trikrat. Takoj sem vedela, da bo to to, ker je se je porod tudi pri tianu začel z naravnim klistiranjem. No ko sem si do konca ščistila črevo, so se začeli popadki na 20 min. Pa sem bila kar tiho, ker so bili čisto neboleči, sicer redni, ampak res neboleči. Malo me je začrvičilo in takoj popustilo. No, po kakih 2 urah rednih popadkov na 20 in 15 min, sem le poklicala starše, da naj pridejo po tiana. In res priletijo čisto panični, jaz pa veselo zlaga posoda iz stroja in jim ponujam kavo. Mami čist znori in me pošilja v porodnišnico, jaz pa vseeno pristavim kavo. Spijem jo tudi jaz. Potem moji gredo, jaz pa še pod tuš. Ob 12 se odpraviva od doma proti Postojni. V avtu dobim popadke na 5 min in še vedno neboleči. Med popadki si požvižgavam pesem, ki jo poslušam na radiu. Popadki so bili tako blagi, da bi se lahko sama pripeljala do porodnišnice. No ob 12:30 prideva v Postojno. Čakam pred sprejemno in, ko sestri povem, da sem prišla rodit, me ne jemlje reso, ker se zraven smejim. No pa me le dajo na CTG in vidijo, da imam res redne popadke, ki so postali malo močnejši, ampak še vedno ne boleči. Pride babica in me klistira, brila me pa ni, ker me je dragi dan prej. No pa gremo v porodno. Tam sledi nekaj rutinskih vprašanj in ob 13:45 me priklopi na ctg v porodni, mi pripravi čebelico v roko za infuzijo oz neko tekočino. Zraven mi babica pove, da mi bo dala nekaj za močnejše popadke. Jaz še vedno flegma. Pridruži se mi moj dragi. In potem pride prvi popadek, precej močen. Ga prediham in mine. Pa pride kmalu drugi, še močnejši in zelo boleč. Jaz diham kot nora, pot mi teče po obrazu. Pa pride tretji popadek, boliiii kot sam hudič. Pa pride babica in me krega, da če bom tako močno dihala, bom prevel utrujena. Pogleda ctg inmi reče, pa saj popadki niso močni, mene pa boli za znoret. No mi le reče, naj se uležem na hrbet, da pogleda koliko sem odprta (ob prihodu sem bila odprta 2 cm). Da roko notr in kar prebledi. Reče, ja gospa rodili bomo. Naj povem, da jim ctg ni kazal dejanskega stanja popadkov. No pa pride četrti popadek, jaz ne morem več dihat in začnem pritiskat. Babica vsa nervozna kliče iz porodne na hodnik, naj ji pride kdo pomagat. Ni bilo časa ne za EA, ne za to, da bi se babica obledkla. Priletijo sestre, zdravnik in že prihaja peti popadek. No pa je glavica zunaj in nato še telo. Nobenemu nič jasno. Vse se je odvijalo s svetlobno hitrostjo. Ob 14:16 se je rodila Katja. Potem je sledilo šivanje, ki je spet bolelo in mi tudi 2 lokalni noista prijeli. No pa smo tudi to preživeli. To je moja porodna zgodba na hitro. Če pa katero zanima kako sem jaz po 6 dneh že sedela na trdem stolu, kljub velikemu šivanju, pa naj pove. Lp, Urša
|
|
|
|