|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   težave z 12-letnikom
18.10.2011 22:09:11   
Urska09
Pozdravljeni!
Doma imamo sedmošolca, ki ga vedno bolj meče. Do letošnjega leta je bil odličnjak. Res, da smo ga morali ves čas priganjati, kontrolirati, spraševati (brez nadzora hitro odfrli), vendar se je potrudil in mu je vsako leto uspelo.
Na začetku letošnjega leta smo se na njegovo pobudo dogovorili, da je dovolj star in ne rabi več konstantnega nadzora ter da bo resno in odgovorno izpolnjeval svoje šolske obveznosti. Vsak dan sem ga sicer spraševala ali je naredil vse domače naloge in se sproti naučil vse ,kar so jemali in odgovor je bil vedno pritrdilen. Preverjala pa res nisem, ker smo se tako dogovorili. Po mesecu in pol šole pa šok: znanje slabo, v redovalnici enke, dvojke. Med poukom riše stripe in to mafijske! Z ugrabitvami, sreljanjem in še kaj! Mene je skoraj kap. Da ne omenjam laganja in prikrivanja. No, s tem smo imeli probleme že v preteklih letih.
Z možem sva prišla do točke, ko ugotavljava, da rabiva strokovno pomoč. Oziroma jo rabi sin. Bolje sedaj, ko je vse skupaj v zametkih kot pa kasneje, ko bo prepozno.
Ali kdorkoli pozna dobrega otroškega psihologa, ki se ukvarja s tovrstnimi problemi? Po možnosti v Lj. ali okolici. Zelo bom hvaležna user posted image
Neposredna povezava do sporočila: 1
   [Brisano sporočilo]
18.10.2011 22:39:14   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Urska09)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: težave z 12-letnikom
18.10.2011 22:40:01   
benika
Po čem sklepaš, da otrok potrebuje psihologa? Ga potrebuje zaradi slabih ocen? Te so posledica neučenja.
Zaradi risanja mafijskih stripov? V tem primeru bi imeli psihologi ogromno dela, saj marsikateri otrok kdaj nariše kakšno puško. Zaradi laganja in prikrivanja? To je pa stvar vzgoje.

(odgovor članu Urska09)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 7:23:46   
ajataja
Mislim da je to del pubertete in psihologa zaradi tega kar si napisala ne bi zaenkrat še vmešavala.Najprej se pogovorit doma potem pa še v šoli in se da s skupnimi močmi kar veliko rešit.Če se sam ne zna učit mu pač pomagajte še naprej kot do zdaj,saj to smo starši sami krivi,ker jih predolgo v vato zavijamo.Kot sama praviš do zdaj sta mu vidva vse pomagala mu diktirala kaj mora naredit in ga šele pri 12 letih spustila na samostojnost in mislim da sta vidva tukaj zamudila tisti čas ko ga bi mogla porinit naprej po samostojnosti v 7.razredu je prepozno.Ne vidim nekega hudega problema tukaj ,če vaju otrok potrebuje še naprej in se ne znajde sam pa mu stojta ob strani še naprej ,mu pomagajta in ga vspodbujajta pa mislim da če sta to počela do zdaj da ne bo težko še naprej.Je pač otrok tak da rabi nekoga in se sam pač ne znajde-pa slej ko prej se bo.

(odgovor članu benika)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 9:27:29   
Petka09
Urska, ravno včeraj sem prebrala v knjigi Z otrokom lahko sodelujete, kjer je avtorica napisala, da včasih je treba pustiti, da se zgodijo "naravne" posledice nekega otrokovega dejanja, ki ga ne odobravamo oz. ni dobro zanj.
In je tudi v knjigi bil naveden točno tak primer kot tvoj. Otrok ni izpolnjeval šolskih obveznosti in je mama bila že naveličana vedno vnovičnega opozarjanja in kontroliranja. Preprosto je pustila, da se zgodi kar se mora zgoditi. Njena hči je prinesla domov slabe ocene, nenarejene domače naloge itd.... Vendar v primeru v knjigi tisti otrok to obžaloval oz. bil zelo žalosten, ko je dobil grajo direktno od učitelja in mu je bilo hudo, ker pa so njegovi prijatelji imeli boljše ocene. Potem se je stanje popravilo.
Zdaj.. ne vem, kakšen odziv je na to dal tvoj sin. Ali mu je hudo, da je tako... ga je kaj sram, obžaluje?
Ja tudi mislim, da zato še ne potrebujete psihologa ampak predvsem veliko pogovorov, zaupanja... Če nariše puške in kakšne nasilne risbe to še ne pomeni, da se spreminja "v razbojnika" user posted image . Je pač najstnik, preizkuša meje, preizkuša sam sebe, postaja uporniški....
Se spomnim sebe... Sem tudi bila odličnjakinja, potem v sedmem razredu pa ne več... V osmem razredu sem bila potem komaj komaj pravdobra!! In me je tudi metalo... celo učiteljice so opazile in pograjale pred mojimi starši: češ, tista pridna punčka se je tako spremenila! Razredničarka mi je celo dala primerno vedenje in ne več vzornega user posted image . Ampak ni bilo to nič drastičnega... Se mi zdi, da je to prvi korak v osnovni šoli, ko otroka začnejo razganjat hormoni in čisto vsaka znanka/kolegica mi je do zdaj rekla podobno... Da se je otrok precej spremenil v zadnjih letih OŠ.
POtem pride v ospredje zaupanje in pogovori. Moja mama je pri meni tako našla pot: se je začela še bolj pogovarjat z mano, ni bila več samo starš ampak tudi moja prijateljica... Dejansko se je trudila me razumeti. S tem sem tudi jaz dobila zaupanje in sem najstniška leta preživela z veliko manj težavami.

(odgovor članu ajataja)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 10:51:40   
mini86
Moja mama je pri meni tako našla pot: se je začela še bolj pogovarjat z mano, ni bila več samo starš ampak tudi moja prijateljica... Dejansko se je trudila me razumeti. S tem sem tudi jaz dobila zaupanje in sem najstniška leta preživela z veliko manj težavami.


no to je pa lep nasvet..upam da ko mi pridemo do tja se ga bom še vedno spominjalauser posted image
drgač pa tole knjigo k jo ti bereš imam js doma in jo vsakič prav požiram..mi smo že zelo zgodaj začeli z tako vzgojo in se zelo obrestuje


_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

(odgovor članu Petka09)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 11:06:08   
mojamura
Urska09, mislim, da bi morala ti sina že od začetka bolj na samostojnost navajat. To se ne začne pri 12-letih ampak veliko prej. Jaz mam doma 14 letnika, nikoli ga nisem nadzorovala in priganjala. Sva se pa veliko pogovarjala zakaj je dobro, da se uči, zakaj se mora naučiti samostojnosti, da se uči za sebe za svoje življenje.

Iskreno mislim, da ne rabi nobenega psihologa. Malo se več pogovarjajte...ampak kot rečeno zamujaš že nekaj let


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

(odgovor članu Urska09)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 15:24:15   
mini86
IZVIRNO SPOROČILO: mojamura

Urska09, mislim, da bi morala ti sina že od začetka bolj na samostojnost navajat. To se ne začne pri 12-letih ampak veliko prej. Jaz mam doma 14 letnika, nikoli ga nisem nadzorovala in priganjala. Sva se pa veliko pogovarjala zakaj je dobro, da se uči, zakaj se mora naučiti samostojnosti, da se uči za sebe za svoje življenje.

Iskreno mislim, da ne rabi nobenega psihologa. Malo se več pogovarjajte...ampak kot rečeno zamujaš že nekaj let



a lahko mal več o tem poveš..o navajanju na "samostojnost"..mamo še kr neki do tja ampak nikoli ni prezgodaj za kšn nasvet..


_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

(odgovor članu mojamura)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 17:19:19   
mojamura
recimo:
že ko je začel hoditi v šolo (sploh prva tri leta) sem mu vsak  teden večkrat povedala zakaj so pomembne domače naloge, zakaj se je potrebno učiti...da se naloga čimprej naredi. rekla sem mu, da ne bom sedela poleg njega ko se uči, ker jaz sem že OŠ naredila, da pa me lahko vpraša, če česa ne bo  razumel.
navadila sem ga že zelo zgodaj uporabljati enciklopedijo, slovar tujk in kasneje tudi internet, da si v primeru kakšne naloge pomaga sam najti pot do informacij
naučila sem ga osnove kuhanja (palačinke pražena jajca, makaroni s sirom, rižev narastek...)
ima dolžnost, da odnese smeti da prat perilo če mu naročim perilo tudi obesi, gre na vrt po solato jo otrebi opere 
od nekje o četrtega petega leta se umiva sam...

zgodilo se je recimo, da je imel domače branje (5 ali 6 razred) pa je seveda odlašal z branjem knjige. nato je dan pred oddajo dom. branja prišel k meni in rekel, da če mu preberem knjigo. ko se hladnokrvno rekla, da ne...je pa začel pa od sošolke mama ji pa vse prebere, dela naloge z njo itd....moj odgovor: jaz sem tvoja mama in ne od tvoje sošolke. pr meni je tako in pika.

hočem povedat, da ga je treba navajat na samostojnost tudi z domačimi opravili, da ima neke zadolžitve, da se zaveda da ni vse samoumevno, da ni vedno nekoga, ki bi ''počistil oz pošlihtal zadeve'', da njegova dejanja nosijo posledice pa naj so to pozitivne ali  negativne


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

(odgovor članu mini86)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 18:31:07   
Urska09
Punce, hvala za mnenja. Mogoče sem premalo opisala našo situacijo. Vem, da sem karakterno starš, ki otroka preveč zavija v vato. Tega se zelo dobro zavedam in se skušam spremeniti. Dodatna smola - tudi mož je tak.
Od prvega razreda dalje se ogromno pogovarjamo o tem, zakaj je treba redno delati domače naloge, zakaj se je dobro sproti učiti, poslušati med poukom in ne klepetati, ipd. Kako je to pomembno za njegovo življenje, nadaljnje šolanje, poklic. Da sva midva z očijem šolo že naredila in je ne bova delala še enkrat. Ves čas mu dopovedujeva, da je šola njegova dolžnost in ne najina. Da je sam odgovoren in bo nosil posledice neizpolnjevanja dolžnosti. Da pravice (npr. TV, računalnik, prijatelji,...) niso samo po sebi umevne, temveč tesno povezane in odvisne od izpolnjevanja dolžnosti/obveznosti. Vse razume, vse mu je jasno. Seveda si želi biti dober učenec in pohvale mu ogromno pomenijo. Smo ga tudi že pustili, da je dobil cvek, ker se ni hotel učiti. Cel dan je jokal, grozno mu je bilo nerodno pred sorodniki, sošolci... ampak čez par dni je že pozabil na to. Celo spomniti sva ga morala na to, da se mora javiti in cvek popraviti! Vse njegove obljube in dobri nameni so kratkega veka. Enostavno se mu ne da. To sam priznava.
Tudi razredničarka, s katero sem danes govorila pravi, da so še preveč telečji, da bi jih spustili in da jih starši preprosto moramo še naprej kontrolirati. Da so redki v razredu, ki so dovolj zreli in odgovorni.
Brez skrbi, tudi naši otroci doma pomagajo. Zlagajo posodo v stroj in iz njega, nosijo smeti, dajo prat in sušit perilo, znajo kuhati, ko pridejo iz šole si pogosto sami pripravijo preprosto kosilo, grejo v trgovino, pomagajo kuhati kosilo....Priznam pa, da to niso stalne zadolžitve. Mogoče jih tukaj preveč šparava...
Glede psihologa...imate verjetno prav...najbrž sva v šoku oba z možem pretirano odreagirala in psiholog res ni potreben.

Petka09, hvala za naslov knjige. Sicer pa sem se nasmehnila ob branju tvoje zgodbe. Kopija moje! Dobesedno. Tudi po letih se ujema user posted image Ampak pri meni je zaleglo, da je mama uvedla hišni pripor - nisem smela na plesne ipd. Sem se hitro streznila user posted image

(odgovor članu Urska09)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 20:01:31   
Petka09
Ja, Urska, knjiga je super.... V bistvu notri govori o otrocih v vsaki starosti, tako da se povsod lahko najdeš: tako kot starš najstnika ali kot starš (npr.) dveletnika user posted image . Kolikor vem, imava tudi obe zdaj že 2,5 letni punčki user posted image (vaša še nekaj starejša).


Jaz že zdaj poskušam delat po tej knjigi... Ker imamo že vedno več upiranja, trme... Je pa tudi res, da ji pustim tisto, za kar reče, da hoče naredit sama. Recimo v vrtec gremo malo prej, zato da ji pustim, da se sama sleče, preobuje... In že ene pol leta se tako sama rihta tam user posted image . So me vzgojiteljice čudno gledale, da kako imamo kao mi čas, da se tako lahko sama zrihta. Pa sem rekla, da grem raje 5 minut prej od doma, pa se sama tam poštima, da se mi bo za kasneje to obrestovalo. Je vse preveč staršev, ki takrat, ko je otrok majhen, mu ne pustijo, da bi se sam urejal, ker je pač še nespreten itd., potem pa ko malo zraste, bi pa želeli, da se sam preobuje, pa tega otrok potem noče več - ker je itak navajen, da vse mami naredi user posted image .

Evo, sem malo zašla user posted image .


No, tisto, ko sem omenila, da je moja mama prevzela malce tudi vlogo kot moja prijateljica v mojih najstniških letih, je dejansko res... Ostalo mi je v spominu kot izredno dober vzgojni prijem. Recimo, sem bila do ušes zaljubljena v sošolca in sem dejansko doma komaj čakala, da sem povedala mami, da me je lepo pogledal, se mi nasmehnil...user posted image ... Nisem rabila tega skrivat oz. da bi ona mene priganjala, da naj raje v knjige gledam kot v fante... Dejansko me je poslušala in me še sama vprašala in se nekak spustila "na mojo raven" oz. kot da je toliko stara kot jaz... Je pa res, da ni odstopala od tega, da mi je vedno še zraven rekla: No, vseeno pa veš, da se moraš učiti.. vem, da je težko, ko ti po glavi hodijo druge stvari, ampak učiš se za sebe, zato, da boš nekoč imela dobro službo in delala tisto, kar bi rada... Zato se uči, delaj domačo nalogo...."
Tako nekako... In rečem lahko, da me nikoli, res nikoli ni rabila priganjat h knjigi.

(odgovor članu Urska09)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: težave z 12-letnikom
19.10.2011 20:22:58   
Urska09

IZVIRNO SPOROČILO: Petka09
Recimo v vrtec gremo malo prej, zato da ji pustim, da se sama sleče, preobuje... In že ene pol leta se tako sama rihta tam user posted image . So me vzgojiteljice čudno gledale, da kako imamo kao mi čas, da se tako lahko sama zrihta. Pa sem rekla, da grem raje 5 minut prej od doma, pa se sama tam poštima, da se mi bo za kasneje to obrestovalo. Je vse preveč staršev, ki takrat, ko je otrok majhen, mu ne pustijo, da bi se sam urejal, ker je pač še nespreten itd., potem pa ko malo zraste, bi pa želeli, da se sam preobuje, pa tega otrok potem noče več - ker je itak navajen, da vse mami naredi user posted image .

Tukaj ga po mojem jaz lomim. Preveč otrokom odnašam rit. Namesto njih delam stvari, ki so jih sposobni sami narediti. Zelo dober primer si dala. Moja 2,8 letnica se ne zna sama obleči in obuti. Res je,da zaostaja v razvoju grobe motorike (sva hodili v razvojno), pa vendarle. Ker sama ne pokaže želje, mi še na misel ne pade, da bi jo vzpodbujala v tej smeri. In če sem poštena, sem podobno počela s sinom. In zdaj pričakujem samostojnost in odgovornost v šoli....

Vidite punce, kako ste mi pomagale razmišljati! Hvala vsem še enkrat user posted image

(odgovor članu Petka09)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: težave z 12-letnikom
20.10.2011 7:50:43   
Petka09
Mah, Urska, tu zvenim tako, kot da sem neki ekspert oz. kot da vse super truper poštimam pri tamali... Imamo tudi mi felerje oz. jaz user posted image ... In to tako, da se kr preveč pogajam z njo. Oz. ji predolgo pustim, da se odloča...
Ok, saj to, da se sama oblači in obuva je super... Ampak kake druge stvari pa... Sploh ko se kam mudi. Recimo: predolgo sedi na wc-ju, ko je že zdavnaj gotova ... Pa ne bi te čevlje... Pa ne bi se zrihtala za spat... Pa ne pusti, da ji zobe dokončam umit.... In potem ga kiksam, da jo preveč prepričujem in ko sem že čist znervirana, znorim, in potem na silo... in je dreeetjeeee user posted image .
Tudi v tisti knjigi ravno o takih primerih piše: da je treba že na začetku mislit resno in rečt otroku: zdaj greva. Obuj se in obleci!... Če ne naredi nič, rečeš, ne vem: ko preštejem do tri, če ne boš obuta, te bom jaz!.... Če ni nič, prešteješ.. in če še ni nič... obuješ ti, pa četudi se dere user posted image .

No, saj se skušam tega držati, ampak meni gre še bolj na živce tisto dretje potem, zato mogoče preveč pustim, da se predolgo pogajamo. Sploh zjutraj, ko se mudi, mi res ni do tega, da se že navsezgodaj deremo user posted image .

Tako da ja... vzgoja je umetnost.

(odgovor članu Urska09)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: težave z 12-letnikom
22.10.2011 23:13:57   
amorcek
defenitivno puberteta:Duser posted image user posted image jst bi rekla, da naj te ne skrbi tako, ker ni z njim nič narobe....postaja najstnik. Cev hud in uporniški. Trdo roko pa bo...bo pa trajal še neki cajta:P :Duser posted image user posted image user posted image user posted image do faksa bo mogoče že popustil:Puser posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Petka09)
Neposredna povezava do sporočila: 14
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Še zadnjič: besede, ki jih mora prebrati v...
Ko ženska postane mama, se življenje obrne na glavo. Nič ni več tako kot prej. Vsaki mamici se kdaj zgodi, da hrepeni po...
Pomladno potepanje s kolesom
Pomlad prinaša toplejše sončne žarke. Vremenske razmere, primerne za gibanje zunaj, koristijo tako staršem, kot njihovim...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?