Ringaraja
Dogodki Mali oglasi Recepti
 
Postanite član
Člani lahko uporabljajo številne dodatne možnosti (shranjujejo naloge, jih ocenjujejo, dodajajo mnenja,...). Vse vsebine pa prilagajamo prav vam.

Včlanite se zdaj!
Povej naprej...
Ti je stran všeč?
Shrani jo ali jo
deli s prijatelji!

Oglasno sporočilo

e-Katalogi

Nagradne igre

Katalog ponudnikov


Nahajate se: Otroški kotiček >> 3-4 >> Samson in čevljarček

Samson in čevljarček

Svoje dni je živel čevljarček, ki je rajši lagal, kakor nabijal žeblje v podplate. Nekoč ga je zanesla pot mimo Samsonove bajte. Samson je sedel pred svojo bajto in se grel. Bil je tolik orjak, da bi lahko nesel pol hriba v košu.

Čevljarček se je postavil predenj in mu predlagal, naj se poizkusita, kdo od njiju je močnejši. Velikan je debelo pogledal pritlikavca in rekel:

»Ali te je še kje kaj? Ti se hočeš poizkusiti z menoj v moči? Kar pridi jutri zjutraj, kamenje bova s pestmi drobila.«

Drugo jutro je zavezal zviti čevljarček v ruto kepo skute in šel k Samsonu kamenje drobit. — Velikan je pograbil debelo skalo, jo del na koleno in udaril po njej s pestjo s tako močjo, da se je zdrobila v prah. Čevljarček pa je vzel iz rute kepo skute, jo del na koleno in udaril s pestjo, da je brizgnila na vse strani.

Samson je rekel:

»Poglejva, kdo je bolje zdrobil svoj kamen. Moj je prah.«

»To še ni nič! Iz mojega se je kar voda pocedila,« mu je odgovoril čevljarček.

Samson se je čudil: »Moža ni nikjer nič, a močan je le. Jutri se bova skušala, kdo vrže kamen bolj daleč.«

Čevljarček si je prinesel drugo jutro vrabca v žepu. Samson je pograbil skalo in jo zabrusil s tako silo, da je čevljarčka, ki mu je stal preblizu, skoraj odneslo. Ta pa je vzel iz žepa vrabca in ga izpustil, da je zletel še delj od Samsonove skale ter sploh izginil nekam za goro.

Samsona je jezilo, da ga mali čevljarček prekaša, toda ni odnehal. Rekel je:

»Jutri greva pa češnje zobat.«

Drugo jutro sta šla češnje zobat. Samson upogne debelo vejo in obira češnje. Čevljarček pa kar zleze na upognjeno vejo in brez skrbi zoblje. Zdajci zagleda Samson na drugem vrhu lepše češnje, zato spusti upognjeno vejo. Toda joj! »Frrr!« je smuknila veja v zrak in z njo je odletel tudi čevljarček, ki je sedel na njej.

Padel je na tla onstran plota ravno pred staro ženico, ki je šla po poti.

»Jejžeša!... Kako sem se ustrašila!« je dejala ženica, ki se je od strahu ugriznila v jezik z edinim zobom, ki se ji je še majal v dlesnih. Nato je začudeno vprašala:

»Prijatelj, od kod ste prišli?«

»Naravnost iz nebes!« se je zlagal čevljarček.

»Jejhata, iz nebes?« se je čudila ženica in se pokrižala. »Potem ste pa videli gori mojega rajnkega Matevža. Kako se mu kaj godi?«

»Dandanes je povsod slabo,« je rekel čevljarček. »V nebesih še celo, ker je gori že preveč ljudi in nimajo kaj jesti. Vaš Matevž je že bolj star, zato ga drugi še bolj odrivajo. Tako mi je rekel, naj poprosim pri vas zanj nekaj klobas in denarja za priboljšek.«

»Jej, jej, kaj mi poveste!« se je čudila ženica, da ji je sapo jemalo. »Še v nebesih trpi moj rajni Matevž pomanjkanje! Ročno mu pripravim kaj za priboljšek, če hočete res vzeti s seboj.«

»Pa le hitro,« je rekel čevljar, »ker se mi mudi. Obiskati moram še svojce mnogih drugih nebeščanov, za katere imam sporočila.«

Ženica je peljala čevljarčka domov in silila vso pot z vprašanji vanj, da revež že ni več vedel, kaj bi ji povedal. Doma se je zavrtela okrog ognjišča in kmalu

187

je bil pečen lep kos krače in pripravljene klobase. Čevljarček je vse pospravil. Ko je odhajal, mu je naročila, naj Matevža prav lepo pozdravi. Stisnila mu je še nekaj stotakov za ljubega Matevža, svojega rajnkega moža. Čevljarček je vse lepo obljubil in odšel.

Proti poldnevu se je vrnil ženičin sin iz mesta. Ona mu je povedala, kakšen nepričakovan obisk je imela in kako je poslala svojemu rajnemu Matevžu nekaj klobas, kračo in denarja. Sin je spoznal, da jo je nebeški odposlanec prav pošteno potegnil. Zajahal je konja in hitel za njim po cesti.

Ko je bil čevljarček že daleč, je zaslišal, da nekdo jezdi za njim. Skočil je kraj ceste, snel klobuk z glave in ga tiščal k tlom, kakor bi nekaj skrival.

Ženičin sin je prijezdil mimo in ga vprašal:

»Ali čepite že dolgo časa tu ob cesti?«

»Danes od sončnega vzhoda dalje,« se je spet zlagal čevljarček.

»Kaj pa delate tukaj, če smem vprašati?« je rekel sin.

Čevljarček se je namuznil in rekel:

»Glejte, srečo sem ujel. Zlatega ptiča imam pod klobukom. Čakati moram, da sonce zaide. Prej ga ne smem pogledati.«

»Jej, jej, kaj pravite!« se je začudil sin. »Ali ste videli kakšnega tatu, da bi bežal tod mimo?«

»Videl sem ga,« je rekel čevljarček. »Pol ure je morda od tega.«

»Kakšen pa je bil?« je poizvedoval sin.

»Ej, kakšen? Kot drugi ljudje. Težko ga ujamete, vam pravim. Najbolje je, da skočim jaz za njim, ki sem ga videl. Podržite mi samo moj klobuk z zlatim ptičem za nekaj časa in posodite mi vašega konja. Ročno vam pripeljem tatu. Toda gorje, če mi pred sončnim zahodom odkrijete zlatega ptiča pod klobukom.« Tako je rekel čevljarček. Sin je bil zadovoljen s tem, posodil mu je konja in tiščal klobuk k tlom.

Tako je čakal eno uro, dve, toda čevljarčka le ni hotelo biti nazaj. Tatu seveda tudi ne. Tako je čakal zaman do večera. Ko je sonce zašlo, si je mislil: »Vsaj zlatega ptiča mu vzamem, če me je že za konja osleparil.«

Privzdignil je od strani klobuk in začel z roko prav previdno in počasi segati po zlatem ptiču. Ko je zagrabil, je držal v pesti — prazen nič.

Zdaj je spoznal, da ga je tat osleparil še za konja. Šel je žalosten domov. Ženica ga je vprašala:

»Ali si dohitel tistega, ki je nesel priboljšek mojemu rajnemu Matevžu?«

»Dohitel,« je rekel sin, »in še konja sem mu dal, da bo prej opravil svoje posle tu na zemlji in laže prišel v nebesa.«

 


Prijavi se in oceni nalogo
 
Št. ocen: 0

 
Copyright 2001-2014 Ringaraja.net, Danu d.o.o. | ISSN 1854-5335

Ringaraja po Evropi:
Italija: [Concepimento, gravidanza e bambini - MioBambino.it] BIH: [Zatrudnjivanje, trudnoća i djeca - Ringeraja.ba]
Hrvaška: [Zatrudnjivanje, trudnoća i djeca - Ringeraja.hr] Srbija: [Zatrudnjivanje, trudnoća i deca - Ringeraja.rs]