Otroški dodatek

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, otrok, starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, če tako na podlagi okoliščin odloči center za socialno delo, in sicer, če ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom.

Eden od staršev oziroma druga oseba nima pravice do otroškega dodatka če je otrok v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma drugo samostojno dejavnost, če je otrok zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo; izjemoma se lahko pravica prizna za dobo 3 - 6 mesecev na leto, odvisno od tega, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka; višina otroškega dodatka se v tem primeru določi sorazmerno glede na število dni, ki jih je otrok preživel v družini (najmanj 91 dni in največ 183 dni), vendar otroku ne pripada otroški dodatek za več kot 183 dni, če je otrok oddan v rejništvo; izjemoma se lahko pravica prizna za dobo 3 - 6 mesecev na leto, odvisno od tega, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka, če je otrok sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti, če ima otrok pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe, če otrok živi samo z enim od staršev in preživnina zanj ni urejena, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Vlogo je potrebno pravočasno vložiti

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je potrebno vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, kar je razvidno iz izreka odločbe o pravici do otroškega dodatka.

Primer: mati 21.1.2007 prvič vloži vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za novorojenčka. Pravica se ji prizna (seveda ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev) od 1.2.2007 do 31.1.2008. Novo vlogo mora vložiti v mesecu, v katere se izteče pravica do otroškega dodatka, torej najkasneje do 31.1.2008. Če bo mati vlogo vložila 1.2.2008, ji bo pravica prekinjena in ji bo (v kolikor izpolnjuje pogoje) ponovno priznana s prvim dnem naslednjega meseca, za dobo enega leta, torej od 1.3.2008 do 28.2.2009. V mesecu februarju 2008 pa ne bo upravičena do otroškega dodatka.

Uveljavljanje pravice do otroškega dodatka

Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto. V skupni dohodek družine se štejejo:

• vsi dohodki, ki so vir dohodnine (plače, pokojnine, avtorski honorarji,...),
• transferni dohodki (denarne dajatve po zakonu o socialnem varstvu, nagrada rejnici, plačani prispevki za rejnice, nadomestila za brezposelnost, denarna pomoč za brezposelnost, štipendije, starševski dodatek s prispevki, delno plačilo za izgubljeni dohodek s prispevki, plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture, plačani prispevki za vrhunske športnike in šahiste, nadomestila preživnin, denarne dajatve vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja in drugi transferni dohodki),
• drugi dohodki (nagrade vajencev, prejemki učencev in študentov za delo preko študentskega servisa, preživnine v višini pravnega izvršilnega naslova (razen v primerih, ko se dokaže, da je storjeno vse, da bi preživninski upravičenec preživnino izterjal), dediščine in darila, dohodki od iger na srečo, rente od zavarovanj, odškodnine pri nezgodnem zavarovanju in drugi dohodki ali prejemki).

V skupni dohodek družine se ne šteje: pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatek, dohodki, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenko oziroma rejenca), dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobivajo zunaj oblik redne zaposlitve, solidarnostna pomoč, nagrada rejnici (od 1. 1. 2007 dalje), dediščina po pokojnem zakoncu (od 1. 1. 2007 dalje).

Kolikšna je višina otroškega dodatka?

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred - upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu oz. v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. Zneski otroškega dodatka za posameznega otroka se usklajujejo enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.
 

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS	Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka
	1. otrok	2. otrok	3. in naslednji otrok
Do 15%	94,44	103,89	113,34
nad 15% do 25%	80,75	89,27	97,73
nad 25% do 30%	61,55	68,78	76,00
nad 30% do 35%	48,54	55,39	62,36
nad 35% do 45%	39,69	46,32	52,91
nad 45% do 55%	25,15	31,48	37,77
nad 55% do 75%	18,86	25,15	31,48
nad 75% do 99%	16,42	22,71	29,00

Katere spremembe moramo sporočiti centru za socialno delo?

Če v času prejemanja otroškega dodatka pride do sprememb/e, ki vpliva/jo na priznano pravico do otroškega dodatka, njegovo višino in obdobje prejemanja, je prejemnik otroškega dodatka dolžan to sporočiti centru za socialno delo v 8 dneh od dne, ko je sprememba nastala oziroma je zanjo zvedel. Spremembe, ki jih je potrebno sporočiti centru za socialno delo, so sprememba števila družinskih članov, zaposlitev ali izguba zaposlitve enega od vzdrževalcev družine, začetek opravljanja samostojne dejavnosti, zaposlitev otroka po 15. letu starosti, namestitev otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva.

Pogosto je pogovor s tistimi, ki imajo izkušnje v podobni situaciji kot je vaša, eden izmed najboljših načinov kako priti do dobrega nasveta in informacije. Preberite si odgovore ali zastavite vprašanje na forumu  Družinska zakonodaja