Okoli prvega maja na Lago di Garda kar mrgoli kolesarjev. Začenja se namreč kolesarska sezona in nemška revija Bike vsako leto pripravi Bike festival v mestecu Riva del Garda, na katerem se zberejo ljubitelji najboljših in najnovejših koles ter kolesarske opreme iz Italije, Avstrije in tudi Slovenije.

Lansko leto smo se tudi mi v času prvomajskih počitnic že drugič odpravili na Lago di Garda, v družbi še dveh družinic, s kolesi na strehah avtomobilov in z malčki oziroma dojenčki na zadnjih sedežih. Najin sinček Luka je imel takrat 9 mesecev, prijatelj Anže 2,5 leta, dojenček Mark, ki sta ga fanta samo od daleč opazovala, pa šele 3 mesece.

Lago di Garda je od Ljubljane oddaljen okoli 450 km in pot z avtomobilom traja v povprečju 4–5 ur, seveda odvisno od števila postankov in tudi zastojev na avtocesti. Mi smo najbrž podirali rekorde v dolžini potovanja, kajti ustavili smo se vsakič, ko se nama je zazdelo, da bi se Luka rad podojil oziroma ko je postal siten. Kakšno urico je seveda tudi sladko odspal, preostali čas pa sva mu prepevala, mu ponujala igračke, kocke, knjigice, vse, samo da mu ne bi bilo dolgčas in da ne bi začel protestirati med vožnjo.

NAMESTITEV

Prijatelji so nam priporočili prijazen družinski hotel Residence Filanda, oddaljen približno 2 km od centra Rive del Garda. Tako smo uživali v miru in tišini podeželja, hkrati pa smo se lahko vsak dan sprehodili do mesta in do mestne rive. Hotel ima čudovit zunanji bazen, ki je poleti v popoldanskem času, ko se kolesarji vrnejo s sosednjih hribov, precej zaseden. V začetku maja pa smo večinoma le poležavali ob njem. Razen nekega lepega dne, ko so sončni žarki sijali tako močno, da nas nizka temperatura vode v bazenu ni več motila in smo se celo okopali. Poleg bazena ima hotel tudi družaben piknik prostor z žarom, kjer smo praznovali 36. rojstni dan mojega dragega, otroci pa so bili najbolj veseli igral in gugalnic. Luka je v tem času odkril gugalnico in ko se je enkrat usedel vanjo, je ni hotel več zapustiti.

MEKA ZA KOLESARJE

Hribi v okolici Laga di Garda so prepredeni s planinskimi potmi, dobri pogoji za gorsko kolesarjenje, npr. ugodna klima, visoka nadmorska višina, lepa narava, veliko italijanskih (položnih) klancev ter odlični spusti, pa v zadnjih letih privabljajo vedno več gorskih kolesarjev. V času Bike festivala se dejansko lahko zgodi, da se na kakšen priljubljen cilj kolesarji peljejo kar v vrsti, čemur pa se lahko z malce premisleka in z zgodnjim začetkom kolesarskega dneva izognemo.

Kolesarila sva tudi midva, jaz malce manj, Jani malce več. Luka je bil še premajhen, da bi šel z nama, zato sva kolesarila ločeno, tako da je bil vedno kdo od naju z otrokom. Jaz si zaradi dojenja nisem mogla privoščiti celodnevnega kolesarjenja tako kot Jani oziroma mi ob splošnem pomanjkanju fizične kondicije tudi ne bi ustrezalo. Bila sem prav zadovoljna s tistimi tremi uricami vožnje, ravno pravšnjimi, da sem se vrnila vsa nasmejana. Na eni od priljubljenih in bolj enostavnih kolesarskih poti na Pregasino sem opazovala starše kolesarje, ki so svoje otroke prevažali s t.i. bike trailerji oziroma neke vrste prikolicami. Ta način prevoza otrok s kolesom je bolj varen od otroških sedežev za kolo, ker prikolice ne zvišujejo težišča in so zato kolesa bolj stabilna. Kljub temu pa sama nisem pristaš takih prevozov, ker se mi zdi otrok v prikolici zelo pasiven. Raje kolesarim sama in vem, da se v tem času Luka in oči igrata, čebljata in se crkljata. Seveda pa se veselim trenutka, ko bo Luka dovolj velik, da se bo usedel na svoje lastno kolo!

Na srečo nisem vedno kolesarila sama. Z Marušo sva enkrat uspeli uskladiti družinske obveznosti in sva izbrali prelepo kolesarsko pot okoli Arca, slikovitega mesteca v bližini Rive del Garda. Arco je znan kot meka prostih plezalcev, saj je v njegovi okolici veliko naravnih plezalnih sten. Meni se je Arco priljubil že prvič, ko sem ga obiskala. Verjetno je bil kriv odličen sladoled iz slaščičarne na glavnem mestnem trgu.


KAPUČINO IN SPREHODI

Medtem ko je oči kolesaril s prijatelji kolesarji, sva se midva z Lukcem v družbi ženičk prijateljev kolesarjev sprehajala po Rivi, pila odličen kapučin, se dojila na klopcah in gledala jadrnice ter račke.

Ob jezeru vodi lepa sprehajalna pot, ki je idealna za mamice z vozički. Zelo so me mikale plaže, toda voda je bila letnemu času primerna in še preveč mrzla, da bi se lahko kopali. Ko so otroci v vozičkih zaspali, smo se lahko posvetile najljubšemu ženskemu športu – šopingu! V resnici sem se poskušala izogniti trgovinam, toda sprehod skozi center je vedno povezan z ogledovanjem izložb in vodi posledično v nakup še enega para japonk (japonk ni nikoli preveč!) in nekaj “nujno” potrebnih oblekic za Lukca. Odkrila pa sem eno lepo trgovinico s prodajo izdelkov s celega sveta po načelih pravične trgovine Altromercato, kjer sem prebila največ časa. Ko se je oči vrnil s kolesarskega izleta, se nama je, če ni bil preveč pozen, pridružil na sprehodu.

ČE NE KOLESARIMO ...

Lago di Garda poleg kolesarjenja nudi še veliko drugih možnosti za aktivne počitnice. V bolj toplih mesecih je priljubljeno deskanje in jadranje. In seveda pohodništvo. Na dolge sprehode v okoliške hribe lahko peljemo tudi otroke, zato je to priljubljena družinska aktivnost. Mi sicer nismo šli, zato pa sta Maruša in Primož z otroškim nahrbtnikom in s prepevajočim Anžetom v njem nabrala kar nekaj višinskih metrov. Mi smo se z Lukcem raje odpravili na izlet na Lago di Tenno, kjer smo se sprehajali ob jezeru in občudovali azurno modro barvo vode.

Lago di Garda je v času prvomajskih praznikov odlična destinacija ze enotedenske počitnice, ravno prav blizu in ravno prav zanimiva, da lahko en teden prebijemo v istem hotelu in se še vedno zabavamo. Edino vreme zna biti muhasto, v tem času pogosto dežuje, hkrati pa lahko v istem dnevu tudi sije sonce, zato je treba imeti prilagodljive načrte.
Naslednje leto gremo spet!


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Junij 2008