Pričetek šolskega leta - začetek prometnega vsakdana
Avtor:
Markl Mateja
Ob koncu počitnic se ponovno začne vsakodnevna družinska rutina: zjutraj vstajanje in hitenje v vrtec ali šolo, da ne zamudimo službe, vsakodnevne obveznosti, kdo bo šel po otroka, kdo v trgovino in kdaj ... Ob tem se seveda prične tudi vsakodnevna udeležba v prometu, ko ne moremo nič več uživati nekje daleč stran od cest in avtomobilov. Zato je pomembno, da se na udeležbo v prometu tudi dobro pripravimo, še posebej pa naše otroke šolarje, če že sami hodijo v šolo.
Pa ponovimo nekaj osnovnih navodil, ki so nujna za varno sodelovanje otrok v prometu.
Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Najprej kot potniki v avtomobilih, nato kot pešci in kasneje tudi kot kolesarji. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Vedeti moramo, da otroci do dopolnjenega sedmega leta starosti ne smejo in niso sposobni sami sodelovati v prometu, pa tudi kasneje je še potrebno spremstvo v težjih prometnih situacijah. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, kajti otroci doživljajo promet drugače. Velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice in pozabijo na vsa pravila, pri hoji in teku še niso dovolj spretni, kaj šele, da bi obvladali vožnjo kolesa tako dobro, da bi varno sodelovali v prometu. Otroci so manjši kot odrasli, zato ne vidijo čez parkirane avtomobile, imajo manjši vidni kot, ne znajo dobro oceniti smeri zvoka in hitrosti vozil, ne razlikujejo dobro levo/desno, ne znajo še logično sklepati in ne zmorejo uporabljati splošnih pravil, mislijo, da če oni vidijo vozilo, tudi »vozilo« vidi njih. Zaradi vseh teh razlogov je njihova varnost v prometu ogrožena. In zato smo tukaj mi odrasli, starši, da poskrbimo za njihovo varnost in jih učimo varnega ravnanja v prometu.
S prometno vzgojo ne odlašajmo! Začnimo že med drugim in tretjim otrokovim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. S svojim ravnanjem in z obnašanjem smo otroku vzor, kajti otroci nas opazujejo in oponašati ter tako pridobivajo pomembne izkušnje in znanja.
Otrok v predšolski dobi sodeluje v prometu predvsem kot potnik in pešec, pa tudi kot kolesar. O otroku potniku bomo več pisali v naslednjih številkah, tokrat pa se posvetimo predvsem otroku pešcu.
Ko smo z otrokom v prometu kot pešci, je pomembno, da vedno (če je le mogoče) uporabljamo površine, namenjene pešcem, in sicer pločnike, prehode za pešce, semaforizirane prehode, podhode in nadhode. Mlajšega otroka vedno držimo za roko, hodi pa naj po notranji strani, torej čim bolj stran od cestišča. Tako zmanjšamo verjetnost, da se nam otrok iztrga iz rok in nepričakovano steče na cesto. Pazljivi moramo biti tudi pri vseh izvozih iz garaž in dvorišč, saj so pogoste nesreče, da so otroci poškodovani prav ob vzvratni vožnji vozila, ko voznik ne vidi otroka, ki se je nenadoma pojavil za vozilom. Prav tako je zelo pomembno, da otrok ne puščamo samih na otroških igriščih, ampak so zmeraj v spremstvu staršev ali drugih odraslih. Tako lahko preprečimo marsikatero prometno nesrečo.
Tudi otrok na rolerjih mora uporabljati površine kot pešec, nikakor pa ne sme rolati po cestišču. Ob tem mora seveda imeti tudi vso zaščitno opremo s ščitniki na rokah in nogah ter seveda čelado na glavi.
Pri večjih otrocih, ki se bodo v šolo napotili že sami, pa skupaj z otrokom prehodimo pot od doma do šole, izberemo najbolj varno pot, se pogovorimo z njim o vseh možnih nevarnostih in potrebnem ravnanju. In vse večkrat ponovimo, znova in znova. Otroci v prvem in drugem razredu morajo nositi tudi rumene rutice, da so v prometu bolj opazni. Poleg tega pa tudi kresničke ali druge odsevne predmete, saj jeseni kar hitro postane temačno in so otroci tako bolj opazni.
Za konec pa samo še tole. Izkoristite prosti čas z otrokom in ga dodatno pripravite na samostojno sodelovanje v prometu. Vzemite si čas in mu razložite pravila varnega ravnanja v prometu, pokažite mu jih v prometu in jih vadite z njim. Vsakič znova ga pohvalite za previdno in varno ravnanje, ter ga opozorite ob nepravilnem. Samo s takšnim načinom vzgoje bomo otroka dobro pripravili, da bo čez nekaj let lahko samostojno sodeloval v prometu kot pešec ali kasneje kot kolesar in voznik. In ne pozabite – s svojim vedenjem in z ravnanjem ste svojemu otroku najboljši zgled.
Več si lahko preberete v:
· naši knjižici Prvi koraki v svetu prometa
ali na naši internetni strani www.vozimo-pametno.si.
Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Avgust/September 2008
Pa ponovimo nekaj osnovnih navodil, ki so nujna za varno sodelovanje otrok v prometu.
Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Najprej kot potniki v avtomobilih, nato kot pešci in kasneje tudi kot kolesarji. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Vedeti moramo, da otroci do dopolnjenega sedmega leta starosti ne smejo in niso sposobni sami sodelovati v prometu, pa tudi kasneje je še potrebno spremstvo v težjih prometnih situacijah. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, kajti otroci doživljajo promet drugače. Velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice in pozabijo na vsa pravila, pri hoji in teku še niso dovolj spretni, kaj šele, da bi obvladali vožnjo kolesa tako dobro, da bi varno sodelovali v prometu. Otroci so manjši kot odrasli, zato ne vidijo čez parkirane avtomobile, imajo manjši vidni kot, ne znajo dobro oceniti smeri zvoka in hitrosti vozil, ne razlikujejo dobro levo/desno, ne znajo še logično sklepati in ne zmorejo uporabljati splošnih pravil, mislijo, da če oni vidijo vozilo, tudi »vozilo« vidi njih. Zaradi vseh teh razlogov je njihova varnost v prometu ogrožena. In zato smo tukaj mi odrasli, starši, da poskrbimo za njihovo varnost in jih učimo varnega ravnanja v prometu.
S prometno vzgojo ne odlašajmo! Začnimo že med drugim in tretjim otrokovim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. S svojim ravnanjem in z obnašanjem smo otroku vzor, kajti otroci nas opazujejo in oponašati ter tako pridobivajo pomembne izkušnje in znanja.
Otrok v predšolski dobi sodeluje v prometu predvsem kot potnik in pešec, pa tudi kot kolesar. O otroku potniku bomo več pisali v naslednjih številkah, tokrat pa se posvetimo predvsem otroku pešcu.
Ko smo z otrokom v prometu kot pešci, je pomembno, da vedno (če je le mogoče) uporabljamo površine, namenjene pešcem, in sicer pločnike, prehode za pešce, semaforizirane prehode, podhode in nadhode. Mlajšega otroka vedno držimo za roko, hodi pa naj po notranji strani, torej čim bolj stran od cestišča. Tako zmanjšamo verjetnost, da se nam otrok iztrga iz rok in nepričakovano steče na cesto. Pazljivi moramo biti tudi pri vseh izvozih iz garaž in dvorišč, saj so pogoste nesreče, da so otroci poškodovani prav ob vzvratni vožnji vozila, ko voznik ne vidi otroka, ki se je nenadoma pojavil za vozilom. Prav tako je zelo pomembno, da otrok ne puščamo samih na otroških igriščih, ampak so zmeraj v spremstvu staršev ali drugih odraslih. Tako lahko preprečimo marsikatero prometno nesrečo.
Tudi otrok na rolerjih mora uporabljati površine kot pešec, nikakor pa ne sme rolati po cestišču. Ob tem mora seveda imeti tudi vso zaščitno opremo s ščitniki na rokah in nogah ter seveda čelado na glavi.
Pri večjih otrocih, ki se bodo v šolo napotili že sami, pa skupaj z otrokom prehodimo pot od doma do šole, izberemo najbolj varno pot, se pogovorimo z njim o vseh možnih nevarnostih in potrebnem ravnanju. In vse večkrat ponovimo, znova in znova. Otroci v prvem in drugem razredu morajo nositi tudi rumene rutice, da so v prometu bolj opazni. Poleg tega pa tudi kresničke ali druge odsevne predmete, saj jeseni kar hitro postane temačno in so otroci tako bolj opazni.
Za konec pa samo še tole. Izkoristite prosti čas z otrokom in ga dodatno pripravite na samostojno sodelovanje v prometu. Vzemite si čas in mu razložite pravila varnega ravnanja v prometu, pokažite mu jih v prometu in jih vadite z njim. Vsakič znova ga pohvalite za previdno in varno ravnanje, ter ga opozorite ob nepravilnem. Samo s takšnim načinom vzgoje bomo otroka dobro pripravili, da bo čez nekaj let lahko samostojno sodeloval v prometu kot pešec ali kasneje kot kolesar in voznik. In ne pozabite – s svojim vedenjem in z ravnanjem ste svojemu otroku najboljši zgled.
Več si lahko preberete v:
· naši knjižici Prvi koraki v svetu prometa
ali na naši internetni strani www.vozimo-pametno.si.
Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Avgust/September 2008
Otrok
Nega otroka
Pediatri
Družina
Zdravje in varnost
Prehrana otroka
Družinska zakonodaja
Vzgoja
Otroci in ekologija
Sorodni članki
Prenehanje zakonske zveze
Preživnine in dolžnost preživljanja otrok
Dodatek za velike družine
Moje zanimivo telo
Urbani podvig - Otroci na večletnih potovanjih z jadrnicami
Najnovejši članki
Mala šola plavanja
Na obisku pri Tilki Jamnik - »Družinsko branje je zibelka branja«
Otroci vegetarijanci so zdravi!
Na obisku pri Dragi Tarman
Otroški dodatek
Članki iz kategorije
Prejšnji članek: Kdaj je aktivnosti preveč, kdaj pa premalo?
Naslednji članek: Pravica do varnosti pred poškodbami

