| Prvi stik z vodoAvtor: Lara M. Mirnik Ocena: 
|
.jpg) |
Ribice
Ribice lovimo,
nobene ne dobimo,
Kaj bo, kaj bo?
Kosila ne bo.
Ena je prijela,
na trnek se je prijela.
Kaj bo, kaj bo?
Zadosti ne bo!
Prilagajanje na vodo v kadi
Že kmalu po rojstvu, ko odpade popek, lahko začnemo s kopanjem v kadi. Od tega trenutka naprej lahko uživamo z dojenčkom v kopanju v kadi, v kateri je voda ogreta na 36 stopinj. Dobro je, da si vzamemo dovolj časa za kopanje. Vsako kopanje naj poteka igraje, mirno in naj ne bo monotono. Z dojenčkom se pogovarjajmo, mu prepevajmo in mu ponudimo pisane igrače različnih oblik, barv in materialov. Otrokom je plavanje domače, saj so plavali že v materinem telesu. Po rojstvu pridejo ponovno v stik z vodo pri kopanju in od tedaj naprej postane kopanje dnevni ritual otrokove nege. Voda je medij, ki zelo blagodejno vpliva na organizem.
Stik z vodo predstavlja za otroka novo doživetje, zato mora biti kar najbolj prijeten. Od teh prvih trenutkov in spoštovanja otrokovih potreb bo odvisno nadaljnje obnašanje in počutje otroka v vodi in ob njej.
Plavanje in otrokov telesni razvoj
Zgodnji začetek plavanja je pomemben za telesni in psihični razvoj, zlasti razvoj mišljenja ter socialni in čustveni razvoj otroka. Otrok, ki plava, se hitreje razvija, krepi mišičevje in srčno-žilni sistem. Ima boljši tek in bolj mirno spi. V vodi, v družbi drugih otrok in staršev si pridobiva socialne izkušnje, se sprosti ter postane bolj samostojen in neboječ.
Organizirana vadba dojenčkov in malčkov je v Sloveniji novost. Vadba poteka v skupinah, ki jih vodijo učitelji plavanja, ki so posebej usposobljeni za takšno vadbo. Ena skupina vključuje 7–10 dojenčkov ali mačkov s starši na dva učitelja. Vaje oz. igre usmerja učitelj, izvajajo pa jih starši z otroki.
Priporočljivo je, da otrokom tudi sami omogočamo igro v vodi in ob vodi. To lahko storimo kar doma v domači kadi, v naravnih kopališčih, bazenih in na morju. Z znanjem in s pravilnim pristopom lahko otroku privzgojimo pozitiven odnos do vode. Ob tem ga lahko spoznavamo z nekaterimi vsebinami učenja plavanja in prilagajanja na vodo: z odporom na vodo, s potapljanjem, z izdihavanjem v vodo, gledanjem pod vodo, s privajanjem na plovnost in drsenje. Učenje plavanja lahko prepustimo strokovnjakom ali pa se ravnamo po strokovnih navodilih, ki jih najdemo v knjigah. Upoštevati moramo, da je napačne gibe, ki jih otrok avtomatizira, zelo težko odpraviti oziroma popraviti.
Strah pred vodo
Največja ovira pri učenju plavanja je strah, zato je naša prva naloga ta, da navadimo otroka na vodo tako, da se bo ob njej sprostil in izgubil strah pred njo. Mnenje, da imajo nekateri otroci prirojen strah pred vodo, je napačen. Strah pred vodo je posledica otrokovih negativnih izkušenj z vodo ali pa strah v otroku ustvarimo sami, ko ga pri njegovem raziskovanju okolice neprestano opozarjamo pred nevarnostjo vode. Če otrok ne bo imel nobenega stika z vodo, se bo strah še povečal, saj se otroci bojijo neznanega. Najbolje je, da otrok spozna vodo preko igre s sovrstniki. Pri igri lahko uporabljamo vrsto didaktičnih pripomočkov, ki posredno aktivirajo tako umske kot tudi telesne sposobnosti. Otrok doživlja vsako igro zelo čustveno, hkrati pa mu ta omogoča svobodo in ustvarjalno izražanje domišljije, zato je igra najboljše sredstvo, da otrok preko nje spozna, da je voda »mokra«, prijetna in zanimiva.
Otroka vedno pohvalimo in spodbujamo. Nikoli ga ne smemo siliti v vodo ali mu celo potiskati glavo v vodo! Če je potrebno, posvetimo več časa vajam prilagajanja na vodo. Otroka, ki je strah vode, najprej zaposlimo za nekaj časa na suhem ali pa se mu posebej posvetimo.
Prilagajanje otroka na vodo na bazenu in v naravnem kopališču se razlikuje zaradi različnih lastnosti vode in okolja. Z varnostnega in higienskega vidika je bazen primernejši, toda naravno okolje, svež zrak, sonce in morska voda so z vidika učenja in zdravja prav tako pomembni. Vendar pa je prilagajanje na vodo v naravnem kopališču zaradi drugačnih pogojev učenja plavanja zahtevnejše. Zaradi varnosti je najbolje, da otroke prilagodimo na vodo v bazenu, naslednje stopnje učenja plavanja pa izvedemo na morju in v naravnih kopališčih. Če izvajamo prilagajanje v reki ali jezeru, mora kopališče zadostiti vsem varnostnim zahtevam, paziti pa moramo še na vodni tok, vrtince in druge nevarnosti.
Vadba za dojenčke in malčke v bazenu
Ko postane otroku kopanje v kadi prijetno, je pravi čas, da ga začnemo že pripravljati na plavanje v bazenu. Dojenčka v 2., 3. in 4. mesecu polagoma privajamo na hladnejšo vodo (do 33 stopinj). Tako bo tudi s tem olajšan prehod na bazen. Pametno je tudi, da otroka seznanimo s plavalnimi pripomočki že v kadi doma oziroma mu v poletnih mesecih pripravimo bazenček, ki ga postavimo na vrt ali balkon. Za otroke je velik užitek, ko se igrajo v vodi. Pri tem seveda pazimo, da je otrok pod stalnim nadzorom.
Vadba za dojenčke v bazenu je priporočena že od četrtega meseca dalje. Razlogi so naslednji:
· z razvojem se veča odpornost organizma pred okužbami;
· pri 4 mesecih dojenček že sam dviga glavo, zato lažje sodeluje ter opazuje in nemoteno leži v prsnem položaju,
· izguba toplote v vodi je odvisna od odnosa med površino telesa in težo telesa – pred 4. mesecem otrok še nima možnosti termoregulacije in je zato večja možnost prehladov, vseeno pa mora imeti voda v bazenu okoli 32 °C, vadba v vodi pa naj ne bo daljša od 30 minut.
Uporaba plavalnih pripomočkov
Plavalni pripomočki omogočajo, da se otrok tudi v globoki vodi giba samostojno. Kljub temu je potreben nenehen nadzor nad otrokom, kajti nobeden od številnih plavalnih pripomočkov ni absolutno varen.
Katere plavalne pripomočke poznamo?
· Rokavčki povečujejo vzgon, vendar z njimi otrok zavzame pokončen položaj, kar je pri plavanju narobe. Predvsem pri šibkih otrocih so lahko rokavčki nevarni, saj zadržijo roke nad gladino vode, usta pa so pod gladino vode.
· Obroč daje otroku oporo in povečuje vzgon, vendar zavzame otrok pri tem nepravilno lego za plavanje, poleg tega pa lahko tudi zdrsne iz obroča.
Sočasna uporaba rokavčkov in obroča je bolj varna, kajti otrok ne more zdrsniti skozi obroč, ni pa primerna za učenje plavanja, saj otrok nima prostora za gibanje z rokami.
· Pas, na katerem so pritrjeni plavajoči deli. S paski lahko spreminjamo položaj težišča in pomagamo otroku do plavalnega položaja. Pas za najmlajše ni primeren, saj ne morejo nasloniti glave, sami jo pa težko držijo nad vodo. Primeren je za otroke po 4. letu starosti.
· Brezrokavnik za povečanje plovnosti je primeren za varnost v primeru padca v vodo, za učenje plavanja pa je manj primeren.
· Baby sedeži so v obliki obroča s sedežem, na katerem dojenček sedi, noge in del telesa pa ima v vodi. Otrok se v sedečem položaju ne more učiti plavanja. Je tudi manj aktiven, gibanje pa je omejeno na gibe za hojo. Sedež je nevaren. Če se prevrne, otrok pade iz njega ali pa obtiči v njem z glavo v vodi in nogami navzgor.
· »Črva« lahko podložimo pod ramena, kar omogoča večji vzgon in s tem lažje učenje plavanja. Če ga zajahamo, dobimo občutek ravnotežja v vodi.
· Plavalna deska je primerna za učenje udarcev, saj omogoča večji vzgon. Za učenje najmlajših je priporočena v kombinaciji s Fredovim plavalnim obročem.
· Fredov plavalni obroč je poseben obroč, saj je zadnji del obroča odprt. Omogoča, da je otrok v pravilni poziciji za učenje plavanja. V notranjosti obroča je trebušni del, na katerem otrok leži, pripet pa je z varnostnim pasom tako, da ne more zdrsniti iz obroča. Praksa je pokazala, da so Fredovi plavalni obroči najbolj primeren pripomoček za učenje plavanja najmlajših. Kot pripomoček naj se uporabljajo sistematično, redno in pravilno.
Še nekaj nasvetov o zaščiti pred sončnimi žarki
· Z otrokom bodite na plaži zjutraj in proti večeru, med 11. in 15. uro pa bodite v senci.
· Med kopanjem v morju naj ima otrok na glavi pokrivalo. Najbolj primerna je čepica s ščitnikom za obraz in vrat. Priporočamo tudi kopalno obleko iz neoprena, ki zaščiti ramena pred sončnimi žarki, vetrom in prenizko temperaturo. Uporabite tudi sončna očala z zaščito pred UV-žarki.
· Otroško kožo zaščitite s kremo z visokim zaščitnim faktorjem.
· Če je otrok alergičen na sončne žarke ali morsko vodo, se je potrebno pred odhodom na morje posvetovati z zdravnikom.
Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Junij 2008 | |
|
| Pripomočki | | | Ti je članek všeč?
Shrani ga ali ga deli s prijatelji!
 << Verzija za tisk
| | | | |
|
