|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Grega Krže
Uporabnik še ni nastavil statusa.




petek, 1.7.2011

Dudoholik22

Odvisnost je strašanska reč. Če pa je odvisnik otrok, je vse skupaj še toliko hujše. Nekateri malčki so odvisni od poljubčkov, drugi od maminih objemov, spet tretji od čokoladnega mleka, segretega na natanko 34, 5 stopinj Celzija. In ko prvi malček ni zadosti poljubčkan, drugi ne objet s pravo mero ljubezni in ko tretjemu postrežejo čokoladno mleko s temperaturo 35 stopinj Celzija, je potrebno biti pripravljen na marsikaj. Še največkrat  abstinenca pripelje do resnega in glasnega izbruha jezice. Jezica se kaj hitro ohladi, v primeru tretjega otroka za tiste pol stopinje Celzija, pri prvih dveh pa s poljubčki in objemčki. Kaj hočeš lepšega?

Žal pa na svetu živijo tudi otroci, katerih odvisnosti so mnogo hujše od naštetih, ki so, če smo pošteni, popolnoma otročje. Gaj Julij, cesar dežele Mini Fliki, je tako že kaj hitro razvil močno vez z na videz popolnoma neškodljivim predmetom.  In tako ni bilo trenutka, ko se iz njegovih ust ne bi razlegal cmok, cmok, cmok, ko je cuzal svojo ljubljeno, svojo prečudovito, svojo ravno prav mehko, svojo voljno in vedno pripravljeno, svojo po mlekcu prijetno dišečo dudo.

Naloga tega pomembnega predmeta je bila jasna in očitna. Z njeno pomočjo krikci, ki so ves čas brbotali tik pod površjem niso mogli privihrati na plan in se razliti po celotni deželi Mini Fliki, spotoma uničujoč vse, ki se niso mogli dovolj hitro umakniti. Ati in mami sta zato dudi kmalu nadela naziv »krikolovec«  in jo tako povišala v viteza. Hrabro se je borila, popolnoma sama. Od jutra do večera in od večera do jutra. V vročini poletja in strašanskem mrazu gorske zime. Naj se je njena naloga dozdevala še tako nemogoča, vedno je bila na pravem mestu.

Razen seveda, ko jo je mali cesar popolnoma nonšalantno izpljunil iz ust in svet počastil s svojimi krikci. Tako so se dnevi spremenili v lovljenje »krikolovca«, ki je kar naprej uhajal z ust. Tudi ponoči je pogosto padel iz ustec, ki so se po napornem dnevu pač razširila v glasnem zehanju. Duda ven, duda not. Duda ven, duda not. Duda ven,…

Vse dokler ni nekega dne cesarska zobozdravnica rekla: »Vaše visočanstvo. Duda mora proč. S krivimi zobmi vendar ne morete vladati, sploh pa vam je že leto in pol. Za tako zrelo osebico se vendar ne spodobi cmokanje in cuzanje dude.«

Mali cesar je seveda takoj zahteval njeno glavo. A na zobozdravničino srečo in njegovo žalost mu je ati že takoj na začetku zamolčal pomembno malenkost: resnični vladar dežele Mini Fliki je bil on in ne Mini Fliki sam. In tako se je ati odločil, da bo zobozdravnica preživela, dudo pa bodo z vsemi častmi upokojili.

Duda si je močno oddahnila, Gaj Julij pa je tako glasno jokal za njo, da je bil še cel teden hripav. Veste, odvisnost je huda reč in tudi pri dudoholizmu ni nič lažja. Pa vendar čas zaceli vse rane in duda je počasi tonila v pozabo. Gaj Julij je bil vedno bolj navdušen nad svojimi lepimi belimi in ravnimi zobmi in baje so ga večkrat slišali praviti, da so dude tako ali tako samo za dojenčke.

Nato pa se je rodila mala kraljična Isabella Atena in ker so tudi njej krikci veselo uhajali iz ust, sta ati in mami iz upokojitve ponovno poklicala dudo. Vesela je bila nove priložnosti. Rekla je, da je upokojitev popolnoma brezvezna in bi vsi morali delati do bridkega konca, zato je kaj hitro skočila v mala, našobljena usteca in takoj ujela krikec.

Oh, pred kakšno skušnjavo se je takrat znašel Mini Fliki. Kot bi ga preganjali gonjači divjih konj. Nobenega miru ni imel. Kadarkoli je pogledal sestrico, je sredi njenega prikupnega, čeprav rahlo zalitega obraza gledala njegova stara prijateljica v novi preobleki. Odvisnost je stegovala svojo grdo glavo in mu šepetala: »Samo en cmokec, nič ni narobe s tem. Potem jo bova takoj vrnila v sestričina usteca.«

In tako je naš hrabri junak končno podlegel, ukradel dudo in jo vtaknil v usta. A glej ga zlomka. Nič več ni imela tako dobrega okusa, ni bila tako mehka niti voljna. Nekajkrat je pocmokal z njo in jo, še preden bi iz Isabellinih ust lahko ušel krikec, namestil tja, kamor je spadala.

V očeh, temnih kot gorsko jezeru brez dna pa se je zasvetilo spoznanje: »Če sem uspešno prestal to preizkušnjo, bom v življenju zmogel vse. Dudo naj ima kar Isabella, ona je še dojenček.«

Razmišljanje, vredno cesarja.

 





Klikni tu in ustvari svoj spletni dnevnik!
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.







4.7.2011
Super napisano. Sem se nasmejala do solz. Pa čestitke za pogum in močno voljo. Midva pri svojem dveletniku še nisva zbrala moči, da bi ga odvadila od dude, sploh zdaj ko bo šel v vrtec, ga ne želim mučiti še s tem. Je pa res, da že kar sam pozabi nanjo. Kako pa gre z odvajanjem od plenic v deželi Mini Fliki?

4.7.2011
Waw, tole pa ni kar tako. Klanjam se tej, več kot visočanski potezi, vaša visokost Gaj Julij ;)
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.


Klikni tu in pokukaj v druge javne dnevnike!
Skupaj upamo, se veselimo, jočemo, rastemo...