/11 /11

Mnoge jezikovne šole ponujajo tečaje za otroke. Vpis je možen že od tretjega leta dalje, ponekod celo od drugega. Zgodnje učenje tujega jezika poteka tudi že v vrtcih, kjer so programi učenja zasnovani na igri in svetu pravljic. Izkušeni profesorji, ki radi delajo z otroki, uporabljajo najrazličnejše pedagoške pristope in metode ter številne pripomočke, od učbenikov do zgoščenk in celo lutk. Jezikovne šole ugotavljajo ugoden vpliv zgodnjega učenja tujega jezika na otrokov umski razvoj in obljubljajo, da bodo otroci, ki se zgodaj učijo jezika, boljši v izražanju od svojih sovrstnikov, imeli pa bodo tudi bogatejši besedni zaklad in pozitiven odnos do jezika.

Sliši se obetavno in vredno zasoljene cene. Pa je vse to res?

Kdaj otroka vključiti v poučevanje drugega jezika in kako bo to vplivalo na razvoj njegovega maternega jezika? Ali je učenje pri štirih letih ali manj res smiselno ali gre le za praznjenje denarnic na račun starševske nevednosti oz. ambicioznosti? Poglejmo obe plati medalje.

Dovolj priložnosti za učenje

Mnogi pedagogi menijo, da učenje tujega jezika v pravilnih okoliščinah in na pravilen način ne ovira umskega razvoja otrok. Le-ti zagovarjajo številne raziskave, ki kažejo na to, da je za razvoj sposobnosti odločilna predvsem kakovost zgodnjega okolja. Starši se ne smejo bati, da bi svojega otroka preveč obremenili, saj mladi otroški možgani vpijajo informacije bistveno hitreje in z manjšim naporom kot možgani odraslega. Če pa že pride do prenasičenosti, otroški možgani avtomatično prenehajo sprejemati informacije. Da bi otroški možgani izkoristili ves svoj potencial, je treba otroku ponuditi dovolj spodbud in priložnosti za učenje. Zagovorniki te teorije opozarjajo, naj starše ne skrbi, da bi mu ponudili preveč, ampak da bi mu ponudili premalo.

Najmlajši dojemajo učenje kot pot k spoznavanju življenja in svoje okolice. Učenja kot procesa se ne zavedajo, zanje je le sredstvo, s katerim dosežejo to, kar želijo, da potešijo svojo radovednost. Otrok se ne zaveda, da se uči jezika, in to ni njegov cilj. Zato otroku in njegovim staršem v najzgodnejši stopnji poučevanja (od drugega leta dalje) ponujajo jezikovne tečaje kot način doseganja uspehov pri igri ter spoznavanja življenja in poimenovanja stvari v tujem jeziku.

Kdaj otroka vključiti v poučevanje tujega jezika?

Kdaj je primerno otroka vključiti v poučevanje tujega jezika, smo vprašali tudi profesorico in prevajalko Vero Boštjančič Turk (Jezikovni center International), ki ima dolgoletne izkušnje. Odgovarja takole:

»Vsekakor šele pri šestih ali sedmih letih. Takrat lahko otrok pod vodstvom jezikoslovca, ki ve, kako jezik graditi, sprejema in se uči tujega jezika na način, ki ustreza njemu. In sicer skozi igro, pesmice ali filme, ne zaveda pa se, da ga v resnici sprejema organizirano in ga gradi. Zato se tujega jezika seveda nauči dobro. Jezik je pojav, ki ga je treba sprejemati najprej po senzorično-čutnem kanalu, tako kot glasbo.

Ljudje sprejemamo informacije skozi senzorični in racionalni kanal. Senzorični kanal je pri majhnih otrocih bolj razvit, zato lahko pobirajo vse fonetične posebnosti tujega jezika. V letih šolanja, ko sprejemamo podatke skozi racionalni kanal, se ta kanal širi, senzorični kanal pa postaja ožji in počasi zamira.

Lingvist, ki uči, racionalno gradi to znanje. Štiriletnega otroka še ni mogoče racionalno voditi, poleg tega pa bo v spomin spravil malo informacij, zato je smiselno, da se otrok začne učiti tujega jezika šele, ko je star 6, 7 let.

Imam triinpolletnega vnučka. Ko ga skušam naučiti kakšno tujo besedo, jo v hipu pozabi. Toliko o učinkovitosti. Jasno je, zakaj. Toliko star otrok ima vključene vse tipalke in čute. Naučiti se mora o vsem, kar ga obdaja; slovenski jezik, primerno odzivanje na okolico, … Česar ne razume ali ne potrebuje, pozabi. Zato ne vidim razloga, zakaj bi ga obremenjevali še s tujim jezikom, ko pa je še toliko stvari, ki se jih mora naučiti. Ura ali dve učenja tujega jezika na teden nimata nobenega smisla. Žalostna sem, ko vidim, kaj se dogaja in kako razne jezikovne šole poskušajo na račun lahkovernosti staršev zaslužiti denar. Starši šolam zaupajo, zaupajo v njihovo strokovnost in zato vpisujejo svoje štiriletnike v tečaje.

Popolnoma nekaj drugega pa je učenje tujega jezika v naravnem okolju, kjer otroci izkoristijo svoje možgane, ki so močno dojemljivi za nova znanja. V tujem okolju se otroci hitro znajdejo. Predvsem so v tujem okolju veliko dlje, vsaj šest do osem ur na dan so v stiku s tujim jezikom. Tu se tujega jezika naučijo intuitivno, ne da bi se spraševali o pomenu besed ter slovničnih pravilih. Otroci se ne ustavljajo ob besedah, ki jih ne razumejo, temveč iz znanih besed poskušajo razumeti pomen. Tako se naučijo razmišljati v tujem jeziku in zato ga izredno hitro osvojijo.«

Pomembno je dobro počutje

Vredno je vedeti, da je otrok v svoji najzgodnejši dobi izredno dojemljiv in prilagodljiv in dobro je, če naravno vedoželjnost otroka spodbujamo tudi z zanimanjem za tuje jezike.

Ne glede na to, kdaj in zakaj se boste odločili vpisati svojega otroka v angleško igralno urico in koliko boste plačali zanjo, pomembno je le, da se boste tako vi kot tudi malček ob tem dobro počutili. Ne pričakujte preveč, razen simpatično preživetega časa in visokega računa.

Viri:

Fistrovič K., Kordaš M.: Tuji jeziki za otroke. Ljubljana: DZS, 1962.

Marjanovič – Umek L.: Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS, 1990.

SUPERMAMI, oktober 2006, str. 22–23.

PREBERITE TUDI

Prvo srečanje s tujim jezikom mora biti igrivo