Isabella Atena bo kmalu dopolnila dva meseca starosti, pa še vedno ni zdravstveno zavarovana. Neverjetno, a resnično.

Vse skupaj se je začelo, ko so se pri dunajski zdravstveni zavarovalnici odločili, da naša mala punčka ne more biti zavarovana v Avstriji, ker živimo v Sloveniji. V naši državici seveda tudi ni bila zavarovana, ker je lahko človek zdravstveno zavarovan le in zgolj v eni državi. Zato je ob prijavi na Zavod za zaposlovanje nisem dal zavarovati preko sebe. Ko je Karmen izvedela, da v Avstriji na noben način ne more biti zavarovana, sem seveda takoj stopil v akcijo.

Pisala se je sreda, šesti julij, ko sem z obrazcem, namenjenim točno temu, stopil do Zavoda za zdravstveno zavarovanje na Jesenicah, kjer mi je „prijazna“ uradnica zabrusila, kaj da si mislim in da vendar ne morem kar sam zavarovati mladenke, če sem vendarle prijavljen na zavodu za zaposlovanje. To morajo namreč storiti oni.

In sem romal na drug konec Jesenic, kjer sem na Uradu za delo izpolnil zahtevek za zavarovanje potomca. Vse lepo uradno in primerno, točno tako kot ugaja uradnikom.

Prišla je naslednja sreda, trinajstega julija, in kartice zdravstvenega zavarovanja še vedno ni bilo od nikoder. Zato sem nekoliko zaskrbljen (kaj če mala zboli) klical na Zavod za zdravstveno zavarovanje, kjer so mi razložili, da še niso prejeli zahtevka Zavoda za zaposlovanje. Ne bodi ga len sem zato klical še ta zavod in izvedel, da so zahtevek že poslali z Jesenic v Kranj in zato več informacij lahko dobim pri njihovi tamkajšnji izpostavi. Tam mi je za to odgovorna gospa razložila, da te stvari urejajo v Ljubljani dvakrat tedensko in da je tudi moj zahtevek med tistimi, ki jih bodo uredili še istega ali naslednjega dne.

Minevali so dnevi, pošte z Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa od nikoder. Končno se nama je včeraj, se pravi dvaindvajset_ega julija, vse skupaj zdelo malo nenavadno in Karmen je poklicala na Zavod za zdravstveno zavarovanje, izpostava Jesenice. In glej ga zlomka. Povedali so ji, da so zahtevek z Zavoda za zaposlovanje prejeli šele tega dne – torej reci in piši točno šestnajst dni po tistem, ko sem lastnoročno izpolnil zgoraj omenjeni zahtevek na Uradu za delo Jesenice. Razložila ji je še, da bomo kmalu prejeli nadomestno kartico zdravstvenega zavarovanja, saj je tisto pravo potrebno čakati približno dva tedna.

Ob vsem skupaj se človek seveda vpraša, kaj počnejo vsi tisti uradniki in svetovalci na Zavodu za zaposlovanje. Na uvodnem seminarju recimo izveš, da ti službe ne bodo priskrbeli in da si brez vez itak brezveznik, ki nikoli ne bo dobil omembe vredne službe. V redu, službo si bom našel sam, doslej mi je še vedno uspelo. V statistiko sem se itak vpisal le zaradi nadomestila. Ne razumem pa, da jim v dobrih dveh tednih komaj uspe napisati in poslati dopis in s tem nič krivi punčki nuditi možnost obiska zdravnika.

Še dobro, da ima naša družina precej neusmiljen primerek imunskega sistema, ki se ne pusti j***** ne bacilom ne virusom, tako kot se vse prevečkrat puščamo na številnih zavodih, uradih, agencijah in podobnih izpostavah uradništva.