Kampanja Nobena pot ni prekratka opozarja, da mora biti otrok pravilno pripet na vsaki vožnji – tudi če se z avtomobilom odpravimo le nekaj sto metrov stran. (FOTO: Zavod Varna pot/Baby Center)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vsak dan se na tisoče otrok z avtomobilom odpravi v vrtec, šolo, na trening, k starim staršem ali v trgovino. Pogosto gre za poti, ki jih družine poznajo skoraj na pamet in trajajo le nekaj minut.

»Saj gremo samo do vrtca.«

»Samo dve minuti.«

»Saj vozim previdno.«

Prav na takšne vsakodnevne izgovore opozarja vseslovenska preventivna kampanja Nobena pot ni prekratka, ki jo je Zavod Varna pot pred začetkom novega šolskega leta pripravil v sodelovanju z Baby Centrom.

Njeno sporočilo je preprosto: otrok mora biti pravilno pripet na vsaki vožnji. Ne glede na to, ali ta traja dve minuti ali dve uri.

O varnosti otrok tik pred začetkom šole

Le dan pred začetkom novega šolskega leta je v okviru kampanje Nobena pot ni prekratka potekala tudi okrogla miza, na kateri so strokovnjaki z različnih področij spregovorili o varnem prevozu otrok, pravilni uporabi avtosedežev in varnostnih pasov ter posledicah, ki jih ima lahko že trenutek nepazljivosti.

Na okrogli mizi so sodelovali Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Primož Velikonja, vodja urgentnega centra Kočevje in reševalec, ter Selma Busovača iz podjetja Cybex.

Njihova opozorila so bila različna, skupno sporočilo pa enako: za varnost otroka ni pomembno, kako dolga je pot. Pomembno je, da je otrok na vsaki vožnji v ustreznem avtosedežu in pravilno pripet.

Kratka pot ne pomeni majhnega tveganja

Prav vsakodnevne in dobro poznane poti lahko ustvarijo lažen občutek varnosti. Do vrtca je le nekaj sto metrov, trgovina je za vogalom, do babice potrebujemo nekaj minut. In takrat je toliko lažje pomisliti, da se tokrat morda ni treba ukvarjati z avtosedežem in pasovi.

Toda prometno trčenje ne izbira ne dolžine poti ne trenutka.

V Zavodu Varna pot so v preventivno-izobraževalne programe v Parku varne mobilnosti vključili že več kot 1.700 otrok. Pri delu z otroki, učenci, vzgojitelji in učitelji ugotavljajo visoko stopnjo uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov, hkrati pa opažajo težave pri njihovi pravilni uporabi.

Otroci so jim med drugim povedali, da se na kratkih in vsakodnevnih poteh včasih vozijo nepripeti oziroma da pasovi v otroškem sedežu niso vedno pravilno zategnjeni.

Ni dovolj, da je otrok pripet

Eno ključnih sporočil kampanje je zato, da ni dovolj zgolj to, da imamo v avtomobilu avtosedež in otroka vanj posedemo.

Pomembni so trije koraki:

pravilno izbran sedež, pravilno nameščen sedež in pravilno pripet otrok.

Na to je opozoril tudi predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba, ki je poudaril, da je uporaba varnostnih pasov v Sloveniji sicer visoka, vendar se težave pojavljajo pri pravilnem pripenjanju.

Tudi najboljši in najdražji avtosedež namreč ne more opraviti svoje naloge, če ni pravilno nameščen ali če otrok v njem ni ustrezno pripet.

12-kilogramski otrok lahko ob trku »tehta« skoraj tono

Kako pomembno je pravilno pripenjanje, nazorno pokažejo tako imenovane naletne teže.

Pri prometnem trčenju na telo delujejo sile, zaradi katerih je njegova naletna teža večkratnik dejanske telesne teže.

Pri 12-kilogramskem otroku je naletna teža pri hitrosti 30 kilometrov na uro približno 93 kilogramov, pri 50 kilometrih na uro že 270 kilogramov, pri hitrosti 90 kilometrov na uro pa približno 941 kilogramov.

Pri 25-kilogramskem otroku so številke še bolj pretresljive: približno 195 kilogramov pri hitrosti 30 km/h, 563 kilogramov pri 50 km/h in skoraj dve toni pri 90 km/h.

Otroka zato ob trčenju ni mogoče varno zadržati z rokami.

Kako močne sile delujejo na telo ob trčenju, nazorno prikazujejo tehtnice naletnih tež pri različnih hitrostih.

Že pri 15 km/h nepripetega otroka vrže iz sedeža

Kako malo je potrebno, da se običajna vožnja spremeni v nevarno situacijo, so na predstavitvi kampanje pokazali tudi s simulatorjem trčenja. V otroški sedež so namestili lutko, ki je predstavljala otroka, vendar je niso pripeli. Ob trku je lutko silovito vrglo iz sedeža.

Še posebej zgovoren je podatek, da je simulator trčenje prikazal pri hitrosti vsega 15 kilometrov na uro – hitrosti, s kakršno se lahko vozimo že po parkirišču.

»To je bila hitrost le 15 kilometrov na uro, kar je običajna hitrost na parkirišču. Ljudem želimo pokazati, kako pomembno je pravilno pripenjanje,« so pojasnili ob prikazu.

Ob tem so opozorili tudi, kako hitro z naraščanjem hitrosti narašča nevarnost. Trčenje pri hitrosti 50 kilometrov na uro so primerjali s padcem s četrtega nadstropja in poudarili, da je zato izjemno pomembno, da so med vožnjo pravilno pripeti tako otroci kot odrasli.

Simulator je tako zelo nazorno pokazal bistvo kampanje: za nevarne posledice ni potrebna visoka hitrost ali dolga vožnja. Tudi ko se peljemo le nekaj sto metrov ali počasi čez parkirišče, mora biti otrok pravilno pripet.

»Ko otrok zakašlja, smo takoj pri zdravniku ...«

Na predstavitvi kampanje je na posledice prometnih poškodb opozoril tudi Primož Velikonja, vodja urgentnega centra Kočevje in reševalec.

Izpostavil je zanimiv paradoks: ko otrok zakašlja, so starši hitro pri zdravniku, pri uporabi avtosedeža ali čelade pa smo lahko precej manj dosledni.

Posebej je opozoril na poškodbe glave. Njihove posledice so lahko izjemno hude in trajne, zahtevna pa so tudi reševanja poškodovanih.

Opozoril je še na nevarnost nepripetih potnikov. Ob trčenju nepripeta oseba ne ogroža samo sebe, temveč lahko zaradi sil, ki jo vržejo po vozilu, hudo poškoduje tudi druge potnike.

V prometu letos umrli že trije otroci

Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je ob predstavitvi kampanje opozoril na podatek, ki ga noben starš ne želi slišati: v prometu vsako leto umre vsaj en otrok, letos pa so umrli že trije.

Starše je pozval tudi, naj bodo takrat, ko v avtomobilu prevažajo otroke, še nekoliko bolj previdni.

To velja tudi – oziroma še posebej – takrat, ko se mudi. Na trening, v šolo, vrtec ali na drugo popoldansko dejavnost.

Čim dlje obrnjen v nasprotno smer vožnje

Pomembno vprašanje je tudi, kdaj otroka v avtosedežu obrniti v smer vožnje.

Selma Busovača iz podjetja Cybex je na predstavitvi poudarila, da bi se otrok do četrtega leta starosti moral voziti obrnjen v nasprotno smer vožnje.

Ob tem je poudarila, da dober avtosedež sam po sebi ni dovolj. Biti mora primeren otrokovi starosti oziroma velikosti, pravilno nameščen, otrok pa mora biti v njem ustrezno pripet.

Selma Busovača, Robert Štaba in Robert Vehovec

»Tudi jaz sem se vozil brez avtosedeža«

Eden pogostih argumentov, ki jih še danes slišimo ob razpravah o avtosedežih, je: »Mi smo se kot otroci vozili brez njih, pa nam nič ni bilo.«

Na to je na predstavitvi odgovoril Robert Štaba.

Tudi sam se je kot otrok vozil brez avtosedeža, je povedal, vendar ob tem ne smemo pozabiti, koliko otrok je takrat umiralo v prometnih nesrečah. Po njegovih besedah je bilo takšnih žrtev na leto za približno dva avtobusa otrok.

»Vsak je pomemben. Kdo odloči o tem, kateri se ne bo vrnil domov?« je opozoril.

Prav zato je odgovornost odraslih, da naredimo vse, kar je v naši moči, da otroka zaščitimo.

Preden speljemo, si vzemimo nekaj sekund

Varnost se začne, še preden avtomobil spelje.

Pred vsako vožnjo zato preverimo, ali je avtosedež primeren otrokovi višini in teži, ali je pravilno nameščen, ali je otrok pravilno pripet in ali so pasovi pravilno speljani ter dovolj tesno ob telesu.

In še nekaj: pripeti moramo biti tudi odrasli.

Otroci se učijo z opazovanjem. Če je pripenjanje za odrasle samoumeven del vsake vožnje, bo veliko lažje postalo samoumevno tudi za otroka.

Ker pri varnosti ne bi smelo biti pomembno, ali se odpravljamo na večurno pot proti morju ali le nekaj ulic stran.

Nobena pot ni prekratka.

Kako pravilno izbrati avtosedež in kdaj otrok ne potrebuje več jahača?

O najpogostejših napakah pri prevozu otrok, pravilnem pripenjanju, zimskih jaknah v avtosedežu, jahačih in tem, kaj storiti, ko otrok noče več sedeti v avtosedežu, smo se pogovarjali tudi z Robertom Štabo, predsednikom Zavoda Varna pot.

Celoten intervju preberite TUKAJ.