|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Avstralski »Leteči zdravniki«

Mateja Gantar Kšela, 29.3.2010
Leteči zdravnik« mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj ter specifična znanja iz pediatrije, porodništva, urgentne medicine in anesteziologije. Poleg tega mora biti sposoben delati v težkih pogojih, pogosto brez vneprej določenega urnika.
Ključne besede:

image
/71


V notranjosti Avstralije, na površini, ki je približno enaka površini ZDA živi približno 800.000 ljudi, le 4% avstralske populacije. Za to pokrajino so značilne ekstremne vremenske razmere, geografska izolacija ter kulturna in socialno-ekonomska različnost. Tu živijo večinoma Aborigini, veleposestniki, rudarji, sezonski in turistični delavci. Ustrezna zdravstvena oskrba ljudi na teh področjih je možna le z letali. Z namenom premostitve razdalj so leta 1928 ustanovili organizacijo, ki združuje pilote, zdravnike in medicinske sestre t.i. The Royal Flying Doctors Service ter oskrbuje kar tri četrtine Avstralije.

 

Program letečih zdravnikov se je začel po zaslugi Johna Flyna, ki je kot misijonar večino življenja preživel v notranjosti Avstralije, v t.i. outbacku. Dnevno je opazoval, kako težko je lahko življenje v teh odmaknjenih področjih in leta 1927 je z ustanoviteljem letalske družbe QANTAS podpisal prvo pogodbo o najemu letala. Preko radijske zveze so zdravniki začeli dajati zdravstvene nasvete ljudem v odročnih predelih Avstralije in po potrebi poleteli na pomoč z letalom. V tistem času večina notranjosti Avstralije še ni bila narisana na zemljevidu in piloti za orientacijo uporabljali reke, ograde, telegrafske linije in druge značilnosti pokrajine. Leteli so le podnevi, zaloge goriva pa so vozili s sabo.

 

Kmalu so ugotovili, da je pomanjkljivost zdravstva na daljavo odsotnost razpoložljivih zdravil. Zdravniki so veliko časa porabili za spraševanje pacientov, kaj je na razpolago v njihovih škatlah za prvo pomoč. Zato so leta 1942 standardizirali medicinske zaboje, ki so na razpolago v odročnih delih in so jih poimenovali tele-lekarne. Zaboj je iz robustnega jekla s ključavnico in vsebuje 5 pladnjev na katerih je 86 izdelkov, označenih s številkami od 1 do 86. Poleg zdravil vsebuje povoje, zložence, brizge in igle za injeciranje, katetre in knjižico za prvo pomoč. Zdravnik po pogovoru s pacientom po telefonu določi diagnozo, izbere številko zdravila in razloži navodilo za uporabo. Uporaba enostavnega številčnega sistema zagotavlja, da je izdano pravo zdravilo neodvisno od zamenjav blagovne znamke in sprememb ovojnine. Pooblaščena oseba nato izda zdravilo iz tele-lekarne, nima pa podatkov o diagnozi pacienta. To je pomembno zaradi varovanja osebnih podatkov.

 

V normalnih razmerah je izdaja zdravil seveda delo farmacevtov, stroške zdravil pa krije posameznik ali njegova zdravstvena zavarovalnica. Za ljudi, ki živijo v oddaljenih krajih predstavlja obisk lekarne dolgo pot ali pa morajo uporabiti pošto. To je primerno za stabilna kronično obolenja, medtem, ko v primeru akutnih bolezni in poškodb avstralska zakonodaja posebej dovoljuje izdajo zdravil iz medicinskega kovčka v odsotnosti farmacevta. Stroške zdravila krije vlada. Do zdravil iz tele-lekarne so upravičeni ljudje, ki živijo in delajo na isti lokaciji več kot 6 mesecev in so od najbližjega zdravika oddaljeni več kot 80 km.

 

Vsaka tele-lekarna je registrirana za specifično lokacijo in ima odgovorno osebo. Le-ta je zadolžena za izdajo zdravil in ponovno naročilo porabljenih zdravil ter zamenjavo zdravil, ki jim je potekel rok uporabe. Leta 2006 je bilo v Avstraliji razdeljenih več kot 3500 medicinskih zabojev, ki so na razpolago v parkih, policijskih postajah, odročnih posestvih, misijonih, hotelih, Aboriginskih skupnostih, šolah, rudnikih ipd. Vrednost zdravil v zaboju presega 500 EUR. Namenjena so zdravljenju najbolj pogostih obolenj in poškodb. Največkrat se izdajajo antibiotiki, analgetiki in zdravila za abdominalne težave.

 

Pri telefonskem svetovanju pacienti pogosto niso znali natančno opisati lokacije bolečine ali poškodbe ter druge simptome in znake. Zato je medicinska sestra Lucy Garlick leta 1951 naredila shemo telesa »Kje boli«, ki je ostala nespremenjena do danes. Telo je enostavno razdelila na dele, od 1 do 12 spredaj in od A do J zadaj ter pripisala vprašanja: Kje se je bolečina začela, kam potuje, in kje se konča? Kako močna je in koliko časa traja? Za kakšno vrsto bolečine gre: razajočo, kljuvajočo, topo, globoko? Ali boli ves čas ali samo občasno? To pomaga bolnikom, da bolj jasno in natančno opišejo bolečino ali poškodbo, kar olajša delo zdravniku.

 

»Leteči zdravnik« mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj ter specifična znanja iz pediatrije, porodništva, urgentne medicine in anesteziologije. Poleg tega mora biti sposoben delati v težkih pogojih, pogosto brez vneprej določenega urnika. Razmere so včasih res izredne; zdravnik včasih naredi pregled kar v senci avionovega repa. Temperatura v kokpitu aviona, ki je parkiran na poletnem soncu, pa lahko naraste na 65°C.

 

Delo zdravnikov obsega preventivne preglede v odročnih skupnostih, svetovanje po telefonu in intervencije v primeru urgentnih poškodb. S pomočjo letal lahko prispejo do pacienta v prvi uri od poškodbe, kar imenujejo zlata ura, saj daje pacientu bistveno več možnosti za preživetje in dobro okrevanje.

 

Dve tretjini dela predstavljajo redne klinike in posvetovalnice, ki so lahko kar v lokalni knjižnici ali večnamenskem prostoru. V zelo preprostih razmerah potekajo preventivni pregledi dojenčkov s cepljenjem, pregledi vida in sluha, redni ginekološki pregledi in svetovanje o kontracepciji, menopavzi, pregledi kože zaradi nevarnosti kožnega raka itd. Kar 40% vseh pacientov je Aboriginov. Med njimi je zelo pogosta sladkorna bolezen tipa II, zato veliko časa posvetijo izobraževanju o ustrezni prehrani. Ljudi učijo o duševnem zdravju, premagovanju žalosti, depresiji in demenci. Medicinsko delo se ponavadi razširi v svetovalno vlogo, saj življenje v izolaciji prinaša poseben stres, osamljenost, ne redko alkoholizem, razpad družin in nasilje v družinah. Ljudje potrebujejo osebni kontakt, ki ga predstavljajo tudi medicinske sestre in zdravniki na terenu.

 

Med akutnimi in urgentnimi problemi so pogoste poškodbe zaradi prometnih nesreča, zlomi pri padcu s konja ali drugih opravilih na posestvih, opekline, komplicirani porodi, dehidracija, piki pajkov in kač. Če je nujno potrebno, izvedejo reševanje z letalom, ki vsebuje popolnoma opremljeno mini enoto za intenzivno nego v zraku. Ko je pacient na letalu, pot do najbližje bolnice ni daljša od 90 minut.

 

Delovanje organizacije financira avstralska vlada, velik del sredstev pa prispevajo prostovoljni donatorji. V nekaterih lokalih v outbacku vam ne postrežejo pijače, dokler ne podarite nekaj dolarjev letečim zdravnikom. Denar zbirajo na sejmih, športnih tekmovanjih in festivalih.

 

Izreden pomen letečih zdravnikov za Avstralijo je razviden iz dejstva, da je na 20 dolarskem bankovcu ustanovitelj organizacije John Flynn, prvo letalo Victory in skica telesa Kje Boli. John Flynn je nekoč dejal: 'Če začneš delati nekaj kar je vredno, tega ne more nič ustaviti. '

 

In res, danes lahko z zdravnikom govorite 24 ur na dan, 7 dni na teden. The Royal Flying Doctors imajo svojo floto 48 letal z vso medicinsko opremo. 146 pilotov vsako leto preleti razdaljo enako 25. povratnim letom do lune, zdravniki in sestre pa letno oskrbijo več kot 240.000 pacientov. Tudi v prihodnje bodo 'eteči zdravniki'skrbeli, da bodo ljudje v najbolj odročnih delih Avstralije, deležni najboljše zdravstvene oskrbe..

Mikro+Polo d.o.o.
Zagrebška cesta 22, Maribor
tel.: 02 614 33 34
www.uvzasciti.me

 

V notranjosti Avstralije, na površini, ki je približno enaka površini ZDA živi približno 800.000 ljudi, le 4% avstralske populacije. Za to pokrajino so značilne ekstremne vremenske razmere, geografska izolacija ter kulturna in socialno-ekonomska različnost. Tu živijo večinoma Aborigini, veleposestniki, rudarji, sezonski in turistični delavci. Ustrezna zdravstvena oskrba ljudi na teh področjih je možna le z letali.  Z namenom premostitve razdalj so leta 1928 ustanovili organizacijo, ki združuje pilote, zdravnike in medicinske sestre t.i. The Royal Flying Doctors Service ter oskrbuje kar tri četrtine Avstralije.

Program 'letečih zdravnikov' se je začel po zaslugi Johna Flyna. Kot misijonar je večino življenja preživel v notranjosti Avstralije, v t.i. outbacku. Dnevno je opazoval, kako težko je lahko življenje v teh odmaknjenih področjih in leta 1927 je z ustanoviteljem letalske družbe QANTAS podpisal prvo pogodbo o najemu letala. Preko radijske zveze so zdravniki začeli dajati zdravstvene nasvete ljudem v odročnih predelih Avstralije in po potrebi poleteli na pomoč z letalom. V tistem času večina notranjosti Avstralije še ni bila narisana na zemljevidu in piloti  za orientacijo uporabljali reke, ograde, telegrafske linije in druge značilnosti pokrajine. Leteli so le podnevi, zaloge goriva pa so vozili s sabo.

Kmalu so ugotovili, da je pomanjkljivost zdravstva na daljavo odsotnost razpoložljivih zdravil. Zdravniki so veliko časa porabili za spraševanje pacientov, kaj je na razpolago v njihovih škatlah za prvo pomoč. Zato so leta 1942 standardizirali medicinske zaboje, ki so na razpolago v odročnih delih in so jih poimenovali 'tele-lekarne'. Zaboj je iz robustnega jekla s ključavnico in vsebuje 5 pladnjev na katerih je 86 izdelkov, označenih s številkami od 1 do 86. Poleg zdravil vsebuje povoje, zložence, brizge in igle za injeciranje, katetre in knjižico za prvo pomoč. Zdravnik po pogovoru s pacientom po telefonu določi diagnozo, izbere številko zdravila in razloži navodilo za uporabo. Uporaba enostavnega številčnega sistema zagotavlja, da je izdano pravo zdravilo neodvisno od zamenjav blagovne znamke in sprememb ovojnine. Pooblaščena oseba nato izda zdravilo iz tele-lekarne, nima pa podatkov o diagnozi pacienta. To je pomembno zaradi varovanja osebnih podatkov.

V normalnih razmerah je izdaja zdravil seveda delo farmacevtov, stroške zdravil pa krije posameznik ali njegova zdravstvena zavarovalnica.  Za ljudi, ki živijo v oddaljenih krajih predstavlja obisk lekarne dolgo pot ali pa morajo uporabiti pošto. To je primerno za stabilna kronično obolenja, medtem, ko v primeru akutnih bolezni in poškodb avstralska zakonodaja posebej dovoljuje izdajo zdravil iz medicinskega kovčka v odsotnosti farmacevta. Stroške zdravila krije vlada. Do zdravil iz tele-lekarne so upravičeni ljudje, ki živijo in delajo na isti lokaciji več kot 6 mesecev in so od najbližjega zdravika oddaljeni več kot 80 km.

Vsaka tele-lekarna je registrirana za specifično lokacijo in ima odgovorno osebo. Le-ta je zadolžena za izdajo zdravil in ponovno naročilo porabljenih zdravil ter zamenjavo zdravil, ki jim je potekel rok uporabe. Leta 2006 je bilo v Avstraliji razdeljenih več kot 3500 medicinskih zabojev, ki so na razpolago v parkih, policijskih postajah, odročnih posestvih, misijonih, hotelih, Aboriginskih skupnostih, šolah, rudnikih ipd. Vrednost zdravil v zaboju presega 500 EUR. Namenjena so zdravljenju najbolj pogostih obolenj in poškodb. Največkrat se izdajajo antibiotiki, analgetiki in zdravila za abdominalne težave.

Pri telefonskem svetovanju pacienti pogosto niso znali natančno opisati lokacije bolečine ali poškodbe ter druge simptome in znake. Zato je medicinska sestra Lucy Garlick leta 1951 naredila shemo telesa »Kje boli«, ki je ostala nespremenjena do danes. Telo je enostavno razdelila na dele, od 1 do 12 spredaj in od A do J zadaj ter  pripisala vprašanja: Kje se je bolečina začela, kam potuje, in kje se konča? Kako močna je in koliko časa traja? Za kakšno vrsto bolečine gre: razajočo, kljuvajočo, topo, globoko? Ali boli ves čas ali samo občasno? To pomaga bolnikom, da bolj jasno in natančno opišejo bolečino ali poškodbo, kar olajša delo zdravniku.

»Leteči zdravnik« mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj ter specifična znanja iz pediatrije, porodništva, urgentne medicine in anesteziologije. Poleg tega mora biti sposoben delati v težkih pogojih, pogosto brez vneprej določenega urnika. Razmere so včasih res izredne; zdravnik včasih naredi pregled kar v senci avionovega repa. Temperatura v kokpitu aviona, ki je parkiran na poletnem soncu, pa lahko naraste na 65°C.

Delo zdravnikov obsega preventivne preglede v odročnih skupnostih, svetovanje po telefonu in intervencije v primeru urgentnih poškodb. S pomočjo letal lahko prispejo do pacienta v prvi uri od poškodbe, kar imenujejo zlata ura, saj daje pacientu bistveno več možnosti za preživetje in dobro okrevanje.

Dve tretjini dela predstavljajo redne klinike in posvetovalnice, ki so lahko kar v lokalni knjižnici ali večnamenskem prostoru. V zelo preprostih razmerah potekajo preventivni pregledi dojenčkov s cepljenjem, pregledi vida in sluha, redni ginekološki pregledi in svetovanje o kontracepciji, menopavzi, pregledi kože zaradi nevarnosti kožnega raka itd. Kar 40% vseh pacientov je Aboriginov. Med njimi je zelo pogosta sladkorna bolezen tipa II, zato veliko časa posvetijo izobraževanju o ustrezni prehrani. Ljudi učijo o duševnem zdravju,  premagovanju žalosti, depresiji in demenci. Medicinsko delo se ponavadi razširi v svetovalno vlogo, saj življenje v izolaciji prinaša poseben stres, osamljenost, ne redko alkoholizem, razpad družin in nasilje v družinah. Ljudje potrebujejo osebni kontakt, ki ga predstavljajo tudi medicinske sestre in zdravniki na terenu.

Med akutnimi in urgentnimi problemi so pogoste poškodbe zaradi prometnih nesreča,  zlomi pri padcu s konja ali drugih opravilih na posestvih,  opekline, komplicirani porodi, dehidracija, piki pajkov in kač. Če je nujno potrebno, izvedejo reševanje z letalom, ki vsebuje popolnoma opremljeno mini enoto za intenzivno nego v zraku. Ko je pacient na letalu, pot do najbližje bolnice ni daljša od 90 minut.

Delovanje organizacije financira avstralska vlada, velik del sredstev pa prispevajo prostovoljni donatorji.  V nekaterih lokalih v outbacku vam ne postrežejo pijače, dokler ne podarite nekaj dolarjev letečim zdravnikom. Denar zbirajo na sejmih, športnih tekmovanjih in festivalih.

Izreden pomen letečih zdravnikov za Avstralijo je razviden iz dejstva, da je na 20 dolarskem bankovcu ustanovitelj organizacije John Flynn, prvo letalo Victory in skica telesa Kje Boli. John Flynn je nekoč dejal: 'Če začneš delati nekaj kar je vredno, tega ne more nič ustaviti. ' 

In res, danes lahko z zdravnikom govorite 24 ur na dan, 7 dni na teden. The Royal Flying Doctors  imajo svojo floto 48 letal z vso medicinsko opremo. 146 pilotov vsako leto preleti razdaljo enako 25. povratnim letom do lune, zdravniki in sestre pa letno oskrbijo več kot 240.000 pacientov. Tudi v prihodnje bodo 'leteči zdravniki' skrbeli, da bodo ljudje v najbolj odročnih delih Avstralije, deležni najboljše zdravstvene oskrbe.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Družinski kolesarski izlet: koristni napotki
Kam se podati na poldnevni ali enodnevni družinski izlet? Kolesarjenje po bližnjih hribih ali urejenih poteh je odlična ...
5
Po poteh rudarjev
Otroke bodo navdušile lutke rudarjev v naravnih velikostih, ki ponazarjajo rudarje pri delu, ter zvočni in svetlobni efe...
3
Slap Savica
Kadar se z družino odpravimo na Gorenjsko, se nam vedno odpre nov spekter možnosti izletov. Eden izmed njih je prav goto...
3
Poznate ta skriti kotiček Slovenije?
Staremu trgu v Slovenjskih Konjicah daje poseben čar potok Ribnica, ki je po eni izmed legend o nastanku mesta slina str...
3



Ideje za igre v gozdu
Otrok lahko v gozdu teče, skače, preskakuje, pleza, čofota, se igra z blatom in peskom, se drsa in sanka, raziskuje in o...
Po novem cenejši pogovori v EU – tudi na H...
Počitnic brez mobilnega telefona si ne moremo več predstavljati. Z nami je vedno, tudi v tujini. Zelo dobra novica je pa...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?