|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Čičimak ali žižola

Uredništvo Ringaraja.net, 10.11.2010
Poznate to drevo z nenavadnim imenom?

image
/11


 

Žižola (Ziziphus zizyphus) je trnat grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 10 m. Domneva se, da je prvotni dom žižole Severna Afrika in Sirija, od tu naj bi jo prenesli na Kitajsko in v Indijo, kjer jo gojijo že 4000 let. V Evropo so jo prvi prinesli Rimljani in jo poimenovali Zyzyphum. Še danes ji v beneškem narečju pravijo »zizoea«.

 

Na Kitajskem velja žižola za najstarejše sadno drevo. Zaradi pomembnosti v antični Kitajski so vrste sadja žižola, breskev, marelica, sliva in kostanj imenovali »pet sadežev«. Letno pridelajo okrog 2 milijona ton. Večino pridelka (80%) se kandira in posuši, ostalih 20% je namenjeno sveži porabi. Žižolo imenujejo tudi kitajski datelj, ker kandirani in sušeni plodovi žižole spominjajo tako po obliki kot po okusu na dateljne. V ostalih državah pa je žižola predvsem okrasna rastlina.

 

Veje, ki so upognjene navzdol, so poraščene s trni srpaste oblike za katerimi se izraščajo listne vejice z manjšimi podolgovatimi listi, ki so usnjati, bleščeči in rahlo nazobčani. Deblo je značilno rjavo-rdeče barve. Žižola cveti od maja do avgusta. Njeni cvetovi so majhni, šopasti ter belo-zelenkaste barve. Plodovi so zeleni, jajčasto podolgovati ali hruškaste oblike (odvisno od sorte). V septembru pričnejo spreminjati barvo v rjavo-rdečkasto. Pri nas so užitni v oktobru, ko popolnoma dozorijo ter se zmehčajo. Plodove lahko uživamo sveže ali posušene. Na Kitajskem plodove, namenjene kandiranju, obirajo v stadiju svetlih plodov.

 

Na Kitajskem je žižola že dolgo poznana tako v prehrani kot v tradicionalni kitajski medicini.

  • Na splošno velja, da vsebuje več sladkorjev in askorbinske kisline kot večina ostalega sadja.
  • Žižola vsebuje kar 20 krat več vitamina C kot katerikoli citrus.
  • Je tudi pomemben vir vitaminov B kompleksa (B1, B2, B6), bioflavonoidov in mineralov (kalij, magnezij, fosfor, kalcij, železo) in aminokisline.
  • En plod žižule na dan pokrije potrebe po vitaminu C in vitaminih B kompleksa glede na priporočila WHO/FAO.
  • Po kitajski medicini pa je ravno to sadež, ki umirja naša čustva.
  • V raziskavi Natural products researcha vsebujejo žižole saponin, kateri ima umirjajoč efekt na živčni sistem.
  • Delujejo kot pomirjevalo pri nespečnostih.
  • Liste čičimaka v Aziji uporabljajo za prehrano gosenic sviloprejk.

 

Zanimivo Homer nam v Odiseji (spev IX) pripoveduje … medtem ko se je veter sprevrgel v nevihto je Odisejain prijatelje odneslo v deželo Lotofagov (po mnenju nekaterih današnja Djerba). Nekateri izmed Odisejevih mož je med raziskovanjem otoka naletelo na sadež lotosa in se prepustilo sladkemu in mamljivemu okusu. Ta je v zameno poskrbelo, da so pozabili na žene, družine in na domotožje po domu. Verjetno je to o čem pripoveduje Homer sadež divje žižole (Zizyphus lotus) in da urok Lotofagov ni bila posledica drog ampak alkoholni napitek pridobljen iz plodov žižole. Še ena legenda pravi, da so za pripravo Jezusove trnove krone uporabili eno izmed dveh sorodnih vrst žižole in sicer Zizypus spinachristi, druga pa je Paliurus spina-christi (spinachristi = Jezusov trn). Zdi se, da ježižola bila za Rimljane simbol tišine in jo v ta namen uporabljali za okras templjev boginje previdnosti.

Dober tek!

 

Vir: http://it.wikipedia.org/wiki/Ziziphus_zizyphus http://www.giardinaggio.it/frutteto/Zizyphus/Zizyphus.asp

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Pismo Eko Vile - Zrak
Na majhni jasi na robu gozda stoji majhna hiša, zbita iz lesa in gline, z majhnimi okni in okrašena s pisanimi rožami. V...
4
Dan za Sončke
26. marec 2012 je pri Naravnih začetkih dan Za Sončke.Na ta dan organiziramo tri različne delavnice: Skrbimo za zdra...
3
Moj prispevek k trajnostni potrošnji
Vsak od nas s svojim načinom življenja prispeva k podnebnim spremembam, toda vsakdo lahko sodeluje tudi pri njihovem zma...
3
Zmanjšajmo uporabo plastičnih vrečk!
3. julija obeležujemo mednarodni dan brez plastičnih vrečk. Slovenci na leto porabimo med 130 in 150 plastičnih vrečk, k...
3



Začimbe in dišavnice
photo
Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv sestavni del in pravi zaklad vsakega vrta. Lahko rastejo kot okras med drugimi rast...
Svetovni dan Zemlje
photo
Praznovanje tega prav posebnega praznika lahko približamo tudi našim otrokom. Skupaj lahko izdelamo zelo zanimive izdelk...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?