|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Nasilje nad ženskami: Med epidemijo se je povečalo

Uredništvo Ringaraja.net, 25.11.2020
Nasilje nad ženskami se je v času poslabšanja epidemioloških razmer povečalo, nekatere nevladne organizacije pa pogrešajo več posluha države za težave, ki jih izpostavljajo.

image
Zaščitimo ženske in otroke pred nasilnežem! Prijavimo nasilje! (FOTO: Freepik.com)
/11


Čeprav so bili glede nasilja nad ženskami v preteklosti narejeni veliki koraki na zakonodajnem področju in pri razvoju različnih oblik pomoči žrtvam, je v času slabšanja epidemoloških razmer zaradi covid 19 opaziti porast nasilja nad ženskami v družini. Epidemija covida-19, ki je razkrila številne pomanjkljivosti v državi in družbi, je razgalila tudi pomanjkljivosti pri preprečevanju nasilja v družini in skrbi za žrtve. 


Nasilja nad ženskimi in deklicami je v trenutnih razmerah še več 

Nasilja nad ženskami je veliko že sicer, med epidemijo pa se je še povečalo, je pred mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami in deklicami, 25. novembrom, za STA dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika KovačV nekaterih nevladnih organizacijah za pomoč ženskam v primeru nasilja so v prvem valu zabeležili dve tretjini več vključenosti v svoje programe. Po pripovedih žrtev se je nasilje, ki je bilo navzoče že prej, nadaljevalo in stopnjevalo, ponekod pa se je pojavilo na novo zaradi stresa in različnih stisk.


Med prvim valom je policija zabeležila 20 odstotkov več kaznivih dejanj nasilja v družini kot v enakem obdobju lani. Tako so obravnavali 177 kaznivih dejanj nasilja v družini. Najpogosteje so žrtve fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ali kombinacije naštetih oblik nasilja ženske, storilci večine kaznivih dejanj pa njihovi zdajšnji ali nekdanji partnerji. Po ugotovitvah policije sicer žrtve nasilja v času epidemije težje pokličejo na pomoč. Glede na to pozivajo vse, ki zaznajo nasilje, naj ga prijavijo policiji.


Mreža WAVE, evropska mreža ženskih nevladnih organizacij s sedežem na Dunaju, ki delujejo na področju boja proti nasilju nad ženskami in otroki poroča, da se je nasilje nad ženskami, zlasti nasilje v družini, po izbruhu COVID-19 močno povečalo v več državah močno povečala. Kriza ima nesorazmeren vpliv na ženske, ki so še posebej občutljive na negativni družbeni in ekonomski vpliv krize (temnopolte ženske, migrantke in begunke, Romkinje in LGBTQ +, pa tudi ženske iz revnega in delavskega razreda). Mreža WAVE zato poziva k pripravi na dolgoročne posledice krize in njene posledice za nasilje nad ženskami in dekleti. 


Nasilje se lahko zgodi katerikoli ženski

Ne glede na starost, izobrazbo, družbeni položaj in ugled, premoženjsko stanje, zdravstveno stanje, invalidnost ali posebne potrebe, delovno mesto, vrednostno in ideološko usmeritev, etnično ali versko poreklo … nasilje se lahko zgodi katerikoli ženski. Nasilje nad ženskami ima le eno konstanto – zlorabo moči s strani osebno, položajno ali družbeno močnejše osebe. Zakaj je to, kljub vsestranskemu napredku v pojmovanju človekovih pravic, še vedno mogoče? Ker je posledica razmišljanja, da lahko tisti, ki ima večjo moč, le-to zlorabi v varnem okolju, kjer bo nasilje ostalo prikrito in zato zanj ne bo odgovarjal.

 

Čeprav je nasilje v družini opredeljeno kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku, čeprav imamo sistemski Zakon o preprečevanju nasilja v družini in čeprav je nasilje nad ženskami ena temeljnih kršitev človekovih pravic žensk in kot taka uvrščena v mednarodne dokumente, ostaja nasilje nad ženskami v partnerskih in družinskih odnosih vsakodnevni pojav.

Ključni razlog za to je v kulturnem in ideološkem kontekstu, v katerem živimo, saj ta še vedno opravičuje nasilje nad ženskami, ga minimalizira in zanika. To razmišljanje vedno znova dopušča možnost, da sta za nasilje v partnerskem odnosu vedno vsaj malo kriva oba. Da se to zagotovo ne bi zgodilo, če bi žrtev v pravem trenutku utihnila, bila poslušna, se prilagodila ali končno pristala, da naredi to, kar nasilnež od nje zahteva.

 

Dogaja se leta in leta, preden si žrtev upa prijaviti 

Nasilje nad ženskami se v partnerskem odnosu še vedno običajno dogaja leta in leta, preden si ga žrtev upa prijaviti. Po praviloma sistematičnem in dolgoletnem doživljanju psihičnega, fizičnega, ekonomskega, spolnega nasilja se pogosto zgodi, da se žrtev zateče v razne odvisnosti, ki ji pomagajo omiliti stisko in trpljenje. Zelo pogosto utrpijo resne posledice na zdravju, predvsem duševnem. S tem pa za nasilneža in okolje, ki zlorabi ne nasprotuje ali jo celo opravičuje, nastane idealna priložnost, da žrtev nasilja označi kot problematično, labilno, nekredibilno, noro. Skratka, za osebo, ki je pravzaprav kriva za nastalo situacijo. Takrat s prstom pokažemo nanjo, češ, saj ni čudno, da je prišlo do nasilja, poglejte jo, kakšna je, kako se vede, kako izgleda ...


Če bi živeli v partnerskem odnosu, kjer bi vas partner doma nenehno podcenjeval in poniževal, zunaj doma in pred očmi javnosti pa bi bili zanj »najboljša žena, brez katere ne more živeti«; če bi bila vsaka stvar, ki jo smete narediti, kupiti ali reči, mogoča le z njegovim dovoljenjem; če bi vam nenehno vcepljal predstavo, da ste nesposobna mati, zanič kuharica, da se ne znate niti primerno obleči, kaj šele vesti v družbi in če bi to podkrepil še z občasnim pretepanjem ter posiljevanjem, prisiljevanjem v občevanje z njegovimi prijatelji, nenehnim ustrahovanjem, kaj vse se vam lahko pripeti in da vam bo, če odidete, vzel otroka in vas ekonomsko in družbeno uničil – bi ob vsem tem resnično uspeli ohraniti trdno duševno zdravje? Žena zdravnika, žena direktorja, žena predstavnika vidne politične stranke, žena učitelja, direktorica, medicinska sestra, čistilka, doktorica znanosti, socialna delavka, študentka … – za vsako od naštetih je bil nasilje vsakodneven pojav, s katerim so se morale, pogosto nerazumljene in nemočne, soočiti – nekatere zadnjega soočenja niso preživele.

 

 

Nasilje ni osebni problem – je družbeni problem epidemioloških razsežnosti.

 Nanj so prva opozorila feministična gibanja in so v veliki meri zaslužna za sistemsko opredelitev in obravnavo nasilja v družini. Postavljen je bil temelj njegovi opredelitvi in to je zloraba moči. V primerih, ko je moč zlorabljena s strani osebe z veliko družbeno močjo, obstaja resna nevarnost, da se zloraba prenese tudi na tiste, ki dogajanje opazujemo, o njem poročamo, ga preiskujemo. Interpretacija povzročitelja nasilja postane interpretacija institucij, medijev, javnosti. Nasilje je s tem legitimirano ali zanikano in nasilna oseba si lahko najde drugo žrtev in krog nasilja se ponovno zavrti. Zgodbe o partnerskem nasilju zato običajno ostanejo brez epiloga, ki bi žrtvi dal zadoščenje in možnost življenja brez nasilja.

 

Še enkrat – nasilje ni osebni, temveč družbeni problem! In kot državljani in državljanke smo dolžni pomagati žrtvam, da prekinejo krog nasilja, ki se še tesneje sklene, če gre za javno osebnost.


Podporna društva aktivna tudi med epidemijo

V Sloveniji vlada ob pozivu k ostajanju doma zaradi epidemije ni hkrati pomislila tudi na tiste, za katere dom ni varen prostor, je kritična Kovačeva z raziskovalnega inštituta, ki se med drugim ukvarja s področjem pravic žensk. Po njenih besedah bi morala vlada več ozaveščati o problematiki in bolj podpreti nevladne organizacije za pomoč žrtvam.

Pomoč sicer obstaja. Društvo SOS za ženske in otroke žrtve nasilja bo v ponedeljek z Društvom za nenasilno komunikacijo, policijo in centri za socialno delo posnelo video izjavo, v kateri bodo sporočili, da podporni sistem deluje tudi v teh negotovih razmerah. "Ženskam želimo dati pozitivno sporočilo, da smo tukaj, da razumemo, da delamo in da nismo zaprli vrat," je za STA zagotovila Dubravka Hrovatič iz Društva SOS za ženske in otroke žrtve nasilja.

 

KAM SE LAHKO OBRNETE ZA POMOČ?

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja

Društvo Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi

Društvo za nenasilno komunikacijo

Društvo Ženska svetovalnica

Zavod EMMA

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

To je najboljša starostna razlika med otroki
Strokovnjaki so ugotavljali, kako manjša, srednja in večja starostna razlika med otroki vpliva na mamo, otroke oziroma v...
178
Kako prepoznati vgnezditveno krvavitev?
Kako lahko prepoznamo vgnezditveno krvavitev in kako se loči od menstruacije?
4
Kakšne so vaše možnosti, da rodite dvojčka?
Da bi natančno ugotovili, kateri geni povečujejo možnosti, da bo bodoča mati rodila dvojčka, so znanstveniki analizirali...
3
Čaj, ki pomaga pri neplodnosti
Če se ženska sreča s težavo, da ne more zanositi, bo poizkusila vse, da bi zanosila. V prispevku boste našli ljudsko zdr...
3



Rak materničnega vratu
Ob tednu boja proti raku materničnega vratu (24.-30.1) v UKC Ljubljana opozorjajo na pomen preventivnih pregledov. S pra...
Moram delodajalcu razkriti načrtovano nose...
Ali ste dolžni delodajalcu zaupati svoje načrte glede morebitnih nosečnosti, ko podaljšujete ali na novo sklepate delovn...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?