Dopustite očetu, da dojenčka neguje na svoj, očetovski način.

/11 /11

Naj bo to novorojenček ali dojenček, star štiri ali šest mesecev, očetje pogosto nego dojenčka raje prepustijo mami. Ker one to bolje znajo. In da ne bi slučajno nežnega in krhkega dojenčka poškodovali.

Po drugi strani pa je vse več očkov, ki se ne bojijo rokovanja z novorojenčkom ter tako previjanje in kopanje kot hranjenje in celo uspavanje dojenčka obvladajo kot čisto pravi mojstri. 

Preverite, kako lahko mame pomagajo in spodbudijo očete, ki jih je še vedno strah nege dojenčka.

Po očetovo

Če si zares želite, da se bo oče polno vključil v nego dojenčka, se morate že kar takoj na začetku sprijazniti, da bo vse z dojenčkom pač počel drugače. Po očetovo. Po moško.

Seveda je treba pri previjanju preveriti zavihke pleničk, da kakec ne bo ušel. Toda, tudi oče se mora tega sam naučiti. Tako, da pozabi na zavihke in se čudi, zakaj je dojenček cel pokakan. 

In to velja za vse reči. Očku seveda lahko dobronamerno kaj svetujete. Vendar le v primeru, da je očka pripravljen slišati vaš nasvet ali vas zanj celo prosi. Dokler pa vam sporoča, da ga pustite povsem na miru, se ne vtikajte v njegov odnos z dojenčkom. Se bosta že naučila. In ugotovila celo kakšen trik in sistem, ki ga tudi "vsevedna" mama ne pozna.

PREBERITE TUDI: Rokavica za brisanje ritke

Povezovanja z dojenčkom se ne da naučiti, treba ga je doživeti

Verjetno poznate tisti prizor, ko oče ves živčen previja dojenčka, ki ga obrača kot paket ter je vse bolj vidno razburjen, saj je ta paket živ, se premika in nikakor noče z njim sodelovati. 

Mame seveda vemo, da je pri vsakem stiku z dojenčkom ves čas treba "poslušati" dojenčka, ki nam vedno sporoča, kaj mu ustreza in kaj ne. Se med previjanjem z njim pogovarjati, mu kaj pokazati, zapeti pesmico o krokodilčku, ki leze v rokav medtem, ko mu ga oblačimo ...

Toda, če dobro premislimo, tega še nismo vedele, ko smo svojega prvega otroka prvič previjale v porodnišnici. Bile smo ravno tako prestrašene kot očetje, ki ne vedo, kako se lotiti tega strašno zahtevnega opravila.

Zato bodite do svojih partnerjev, ki jim povezovanje z dojenčkom še ne gre najbolje od rok, potrpežljive in razumevajoče. Pohvalite jih in jim povejte, da jim gre vse bolje ter jih tako opogumite, da bodo še poskušali in se ob dojenčku čim bolj sprostili. Ker šele, ko smo globoko sproščeni, lahko vidimo tudi drugega in ne le lastne težave in strahove. Pa tudi dojenček se bo nenadoma umiril in lažje "sodeloval", ko bo ob sebi začutil umirjenega odraslega.

PREBERITE TUDI: Poporodna depresija - Pred in po porodu jo lahko doživlja tudi oče

Oče naj ne bo le "izhod v sili"

Če boste nego dojenčka očetu prepustili le takrat, ko ste sami utrujeni ali je dojenček siten, bo očetu veliko težje z dojenčkom vzpostaviti dober stik. In bo tako vse bolj izgubljal voljo do teh opravil.

Zato prepustite previjanje in hranjenje dojenčka očetu tudi v tistih umirjenih trenutkih, ko se vam nikamor ne mudi in je dojenček dobre volje. 

Tudi s tem boste očetu priznali njegovo vrednost in očetovsko sposobnost - da ni le občasni pomagač, ki vskoči le takrat, ko "popolna" mama ne zmore. Da sta v resnici oba odlična starša, ki z veseljem in ljubeznijo negujeta svojega otroka ter se tudi tako z njim globlje povezujeta.