/11 /11

Dandanes se mladostniki prehranjujejo s hitro prehrano in se ne gibajo predvsem, k nezdravem načinu življenja. Kaj narediti, da mladostniki naprimer jedli bolj zdravo hrano?

Ksenja: Najprej bom odgovorila tako, da povem, česa NE narediti. Nikakor ni pametno mladostnika siliti naj zdravo živi. Zdaj ima že nekaj življenjske kilometrine in se zmore odločati sam. Če to spregledamo in ne dopustimo samostojnega odločanja, rezultati truda navadno niso prav zadovoljivi. Če začnemo razmišljati o zdravem načinu življenja še-le v obdobju mladostništva, je to dokaj pozno. Vpliv staršev je najmočnejši vpliv. Če je otrok odraščal v družini, ki so negovali zdrav način življenja, ga bo lahko kot mladostnik spontano integriral v svoj stil življenja. Vsekakor je pomembno, kako so starši otroka usmerjali. Če je bila zdrava prehrana zgolj nasilen način, kjer je bil otrok kot osebnost spregledan, lahko v obdobju mladostništva pride do upora in se začne najstnik prehranjevati s slabo hrano. Najbolj trdna podlaga za zdrav način življenja je zgled staršev. Ni potrebno nikakršnih načrtov ali strategij, kako naučiti svojega otroka zdravo jesti. Enostavno naj zdravo jedo starši in pri tem upoštevajo razvijajočo osebnost svojega otroka.

Razumem, torej pravite, da je že vse izgubljeno? Odrasli ne morete narediti nič?

Ksenja: Ne, nikakor nisem pesimist, nasprotno. Mislim, da mladostniki še potrebujejo odrasle. Kot odrasli jim moramo biti le dostopni. Menim, da je potrebno mladostnike informirati, z njimi debatirati, argumentirati, kritično razmišljati in dopustiti, da se na podlagi le-tega odločijo sami, kako se bodo npr. prehranjevali. Zagotovo so zahtevni sogovorniki. Razumljivo je, da navadno ne verjamejo odraslim. Še posebej so skeptični, ko jim odrasli napovedujejo temno prihodnost, če ne živijo zdravo. Zanje pa je pomemben le trenutek, v katerem živijo, in se ne menijo preveč o svojem zdravju, kakšno bo čez 10 ali 15 let. V mladem telesu se navadno počutijo krepko in zdravo, zato jim ni jasno oz. pomembno, da bi razmišljali o bolezni ali slabem počutju.

Torej, edina motivacija za zdravo življenje mladostnikov je trenutek tukaj in zdaj. Potrebno je poiskati področja, ki jih pestijo v njihovem obdobju. Največkrat je to problematična koža, odvečni kilogrami, izpadanje las, slabi nohti, kratkotrajna koncentracija, prevelika utrujenost, nezbranost, neučinkovitost pri učenju, težave v odnosih, (ne)priljubljenost … Karkoli lahko povežemo s hrano, drogami, ponočevanjem in drugim odvisnostim. Tem argumentom in predlogom za izboljšanje življenja zdaj, navadno mladostniki prisluhnejo. Če ne, pa potrebujejo zgolj sogovornika, ki jih ne sili, z njimi le debatira in jim daje čas, da sami premlevajo. Mladostnik se bo vedno odločal sam! On ne potrebuje odraslih, da bi se odločali namesto njega. Potrebuje pa odrasle, da se ne odloča osamljen. Zato pogovori in sprejemanje njegovih napak prinesejo odprt prostor v odnosu, kjer se je varno učiti.

Torej je res tako, kot razmišljam jaz. Kako pa naj odrasli komunicirajo z mladimi o zdravem načinu življenja?

Ksenja: Poleg odraslih, ki jih mladostnik zagotovo potrebuje, pa je najbolj učinkovito sprejemanje zdravega načina življenja iz strani vrstnikov. Mladostnik se bo prej navzel tega od svojega prijatelja, mu prisluhnil in razmišljal npr. o zdravi prehrani ob njem, kot pa če mu pridigajo odrasli. Najboljša kombinacija zdravega življenja mladostnika je odgovorni odrasli, ki zna biti dostopen najstnikom in skupina mladostnikov, ki se radi družijo in oblikujejo pozitivno jedro medsebojnih odnosov. Če se v takšnem jedru najde mladostnik, ki ima težave in hodi po nezdravi poti, ga vrstniška skupina lahko usmeri na pravo pot. Za vsakega človeka je pomembno, da ga nekdo opazi in da je za nekoga pomemben. Za mladostnika, ki se srečuje s toliko spremembami v svojem življenju, še toliko bolj. Torej opazimo našega mulca, dajmo mu vedeti, da ga sprejemamo točno takšnega, kakršen je. Ni ga potrebno neprestanoma »popravljati«, ker ni pokvarjen, le izkušnje za življenje si nabira. Pri tem naredi mnogo napak. Če mu bomo sporočali, da je ena sama velika napaka, bo to tudi postal. Če pa bomo verjeli vanj, da zmore živeti tudi zdravo, imamo veliko več možnosti, da bo izbral svetlejšo plat življenja.

Torej formule za komunikacijo ni. Če sem vas prav razumela, je pomemben odnos?

Ksenja: Seveda. Večina težav izhaja iz odnosov, zato je odnos glavni, ki lahko pozdravi in usmerjajo. Če smo ljudje prizadeti na ravni naših osnovnih potreb razvijamo obilico manjših in večjih patologij. Osnovna potreba človeka je biti opažen, biti pomemben, kar pa lahko dobimo skozi odnos. Ljudje navadno z dajanjem dražljajev pozornosti drugi osebi skoparimo. Zanimivo bi bilo raziskovati to področje, zakaj. Vendar o tem morda v naslednjem intervjuju.

Ja, seveda. Zanimalo bi me tudi to. Vendar vrniva se nazaj na mladostnika. Ali ste že kdaj imeli izkušnje z učenci glede, droge, pijače, cigaret?

Navadno se ukvarjam z mladostniki, ki eksperimentirajo z vsemi možnimi prepovedanimi in dovoljenimi substancami. Radi se omamljajo in na takšen način bežijo pred realnim zahtevnim svetom, ki ga oni ne zmorejo zadovoljiti. Veliko mladostnikov se poslužuje še razdiralnega nasilniškega vedenja, preko katerega želijo dokazovati svojo moč. Za temi maskami se navadno skrivajo ranljivi posamezniki, ki so zgradili mnogo obramb, da jim nihče več ne zmore priti blizu. Prevečkrat so bili globoko prizadeti, zato se zazidajo med debele zidove »uporništva in (samo)uničevanja brez razloga«. Pa imajo razlog! Navadno jih je odrasli svet krepko pustil na cedilu. Ko segajo po nezdravem načinu življenja, pa še toliko bolj obupajo vsi nad njimi. Tako se začaran krog sklene. Če odrasli ljudje ne bomo slišali klica na pomoč najmočnejšega upornika z razdiralnim uničevalnim vedenjem, bodo mladostniki pač nezdravo živeli. Ostali bodo osamljeni! Zdravo jedro vrstnikov jih bo zavrglo, uničevali se bodo v skupini sebi podobnim (med seboj se v uničevanju sprejemajo).

Ali menite, da se predvsem agresivni mladostniki, poslužujejo umirjanju preko droge?

Ksenja: Ne. To je bil zgolj en primer. Gre za to, da mladostniki večinoma krpajo svoj manko na področju nezadovoljnih potreb na različne načine. Vemo, da so dandanes velik problem razvajeni mladostniki. Navadno jih vidimo, kot tiste, ki imajo polno »rit« vsega in si lahko privoščijo izkoriščati vse okoli sebe.  So žaljivi, zahtevni. Nikoli jim nič ni prav, na kratko egocentrični. Veliko jih konča na drogi. Tako zelo so naporni, da odrasli svet beži stran od njih. Odrasli so dolgo časa upali, da jim lahko pomagajo preko kazni, a jim to navadno ne uspeva.

Zakaj?

Ksenja: Danes govoriva o zdravem načinu življenja. Trdim, da se razvajenost pojavi ravno preko zelo nezdravega načina življenja. Starši zadovoljujejo vse želje svojih otrok, še več, uresničujejo jim želje, ki nazadnje še niso otrokove. Servisirajo jih in jim izmučeno strežejo. S tem jim posredujejo prepove, na sposobnost in osamosvajanje. Ob tem početju pa navadno spregledajo otrokove potrebe. Zato nastane v otroku globok konflikt. Na eni strani mu življenje nudi zelo veliko, po drugi strani pa se v njih poglablja velika praznina nezadovoljnih potreb. Kako naj si to razložijo? Imajo vse in hkrati nič. Te luknje zapolnjujejo zelo pogosto z drogami. V njih je takšna stiska, da navadno uničujejo vse okoli sebe. Pravimo, da so to otroci brez mej. To drži. Meje pomenijo  varnost v nas samih. Zgradimo si jih, da vemo znotraj česa se lahko gibamo. Če tega občutka varnosti ni ga bomo iskali z vsemi sredstvi. Vidiš, zato mladostnik potrebuje trdnega odraslega, ki ga ne bo zmogel podreti.

Kako se na lep način spopasti s tem?

Ksenja: Lep način spopadanja z nezdravim načinom življenja mladostnikov je močan odrasli človek, ki ne vrže puške v koruzo.

Hvala, ga. Ksenja Kos. Verjamem vam.

Za zaključek, bi dodala še to, da se strinjam z vašim zadnjim odgovorom, res je tako. V mladosti, sem potrebovala nekoga, ki me je znal usmerjati po pravi poti, mi dajal nasvete, To ste bila vi. Pozitivna, ljubeča, prijazna,oseba, ki zna pomagati ljudem, in je realna. Rada sem hodila v vašo pisarno, saj sem se notri počutila tako domače, vedno ste mi znala pravilno svetovati. Sedaj, ko nadaljujem šolanje se zavedam, da sem pri vas veliko pridobila na osebnostni rasti, zato se z veseljem vračam v vašo pisarno. Zmeraj sem vesela vašega lepega povabila na kakšen pogovor, saj me napolni z energijo polno ljubezni in veselja.

Vedno sem verjela, da smo mladi pomembni za ta svet in da se od nas tudi starejši lahko veliko naučijo. A pomembno je, da se imamo radi in da se zavedamo, da tudi če smo le en osebek tega planeta smo pomembni in nas ima nekdo vedno rad. Naj vas za konec spremlja še rek, ki pravi takole:

"S svojim telesom bomo usklajeni le, če ga bomo imeli resnično radi in ga spoštovali. S sovražnikom se namreč ne moremo dobro sporazumevati." dr. Horriet Lerner.

Pina Kopač Maletič je dijakinja 2. letnika srednje vzgojiteljske šole.