|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Večletno popotovanje z jadrnico

Nataša Rogelja, 24.1.2010
Za eno ali večletno potovanje z otroki se zadnje čase odloča vse več družin, ki želijo večinoma v otrokovem predšolskem obdobju sebi in malčkom podariti čas zase, za igro, za spoznavanje novih krajev in samih sebe.

image
/71


Glede na to, da banke ponujajo posojila za tako imenovano sabatično leto oddiha ter da oglase za takšna posojila najdemo kot reklamne priponke na različnih spletnih straneh, se zdi, da je ideja enoletnega oddiha vse prej kot novost ali norost.

Kljub temu, da so lahko takšna potovanja raznolika, kot so raznoliki ljudje, smo na dvoletnem potovanju z jadrnico po Mediteranu srečali mnogo družin, ki so svoj dom za eno ali več let zamenjale za jadrnico s podobnimi cilji – zaustaviti hitri tempo sodobnega življenja, uživati v pogledu na neskončno modrino, prisluškovati vetru, šteti zvezde in se o vsem tem pogovarjati z otroki. Na potovanjih se družine, podobno kot mi, preživljajo z oddajanjem stanovanja, z delom na daljavo, ali pa si del denarja izposodijo od banke, strica, tete … Ideja o potovanju z jadrnico se je zdela prikladna tudi nam, saj otroci na jadrnici kljub nenehnemu premikanju ohranijo svoj dom, svojo sobo in prostor za svoje igračke.
 
 

Zapustiti ustaljene poti
 
Ko smo družini in prijateljem razgrnili načrt – odpotovati z dvema predšolskima otrokoma (3 in 5 let) z jadrnico po Mediteranu – smo bili deležni zelo različnih reakcij: od teh, zakaj ne gremo dlje (nekateri v letu dni preplujejo cel svet!), ste nori, da puščate dobre službe, otrokom se lahko zgodi kaj hudega …, do tega, ali lahko gremo zraven. Enako nasprotujoči so bili tudi naši občutki. Zapuščali smo prijatelje v vrtcu, sprehode po Rožniku, kosila pri babicah, prijetna sobotna pohajkovanja in navidezno varno udobje ustaljenih poti. Naš osnovni načrt, brez prevelikih načrtovanj kakovostno preživeti čim več časa skupaj in v naravi, nas je od maja 2007 pa do danes počasi zapeljal iz Kopra do Grčije, kjer se trenutno nahajamo.

 

Veliko predhodnega načrtovanja

Kot vsaka aktivnost z otroki zahteva tudi dolgotrajno potovanje na jadrnici veliko predhodnega načrtovanja, če želimo, da je stvar prijetna tako za otroke kot tudi za starše. Treba je začrtati osnovna varnostna pravila, oblikovati grob načrt poti (ki naj ne bi bil prenaporen za otroke, prav tako pa ne predolgočasen za starše), in premisliti vse malenkosti vsakodnevnega življenja na majhnem prostoru. Po mesecu dni življenja na barki postanejo namreč še tako romantičen pogled iz spalnice na veliko modrino in sprva še tako zanimive igre z vrvmi ali z vodo rutina in treba si je na novo urediti dnevni ritem.

 

Naš običajen dan
 
Naši dnevni premiki iz enega kraja v drugega so razmeroma kratki (20–30 navtičnih milj) in večinoma v dopoldanskem času, kar pomeni, da lahko popoldne z otroki po kopnem raziskujemo, kam smo prispeli. Na daljših plovbah je koristno pripraviti za otroke poseben program, kot npr. poslušanje radijskih pravljic, pripravljanje enostavnih slaščic (čokoladne kroglice iz zdrobljenih piškotov), igre s prsti na palubi (en kovač konja kuje) ali celo »body painting«. Francoska družina z dvema fantkoma (4 in 6 let), s katero smo preživeli slab mesec na Krfu in kasneje še nekaj tednov v mestecu nasproti otoka Levkasa v jonski Grčiji, je ob tridnevni plovbi od Grčije do Turčije neko valovito in neprijazno popoldne v Egejskem morju iznašla novo igro – kako si na najbolj kreativen način z vodenimi barvicami in s kemičnim svinčnikom pobarvati roke in noge. Slabost ob valovitem morju je v hipu minila, mali mornarji pa so v turško luko vpluli s svežimi tetovažami. Prav tako se je poslikava obrazov ob enem izmed prijetnih srečanj petih družin v grškem mestu Preveza izkazala za početje, ob katerem smo se zabavali vsi, otroci in starši.

 

Privatni bazar
 
Prav srečevanja z drugimi družinami, ki so se podobno kot mi odločile za dolgotrajna potovanja po morju, so počasi začela zapolnjevati najlepši del zakladnice naših doživetij na poti. Ko smo vpluli v novo luko, sta otroka že od daleč opazovala, ali je kje v bližini kakšna jadrnica z mlajšimi popotniki. Ob takšnih druženjih smo uživali tako otroci kot starši in medsebojno izmenjavanje izkušenj je bilo poleg prijetnih večernih klepetov pod zvezdami tudi zelo koristno početje. Izmenjali smo si recepte, nasvete za koristna sidrišča, ideje za zanimive izlete z otroki, načine in pripomočke za izobraževanje otrok, življenjske nazore, včasih pa tudi oblačila. Neko popoldne ob grški kavi mi je mama dveh predšolskih fantkov s francoske barke predlagala, da lahko priredimo privatni bazar: »Novih oblačil si ne kupujemo, saj je naš mesečni proračun omejen, lahko pa si zamenjamo oblačila, ki smo se jih naveličali in občutek bomo imeli, da smo dobili nekaj novega. Pa še lep spomin bo!« Z idejo smo se seveda strinjali in Dan, vsakokrat ko mu oblečem rjav črtast pulover, pripomni: »O mami, to je pa od Titouaja!«

 

»Šola« na pomolu
 
Družine, ki plujejo dalj časa z otroki, otroke v dopoldanskem času običajno izobražujejo. Načini izobraževanja so zelo različni npr. od učenja po standardnem načrtu šole, v katero je otrok vključen, do bolj ohlapnih variant priložnostnega izobraževanja. Ker otroci ponavadi zelo hitro navežejo poznanstva z vrstniki na sosednjih barkah, se nemalokrat dogodi, da starši združijo napore pri izobraževanju, otroci pa ob novih učiteljih in svežih metodah pridobijo zanimive izkušnje. Sami se »šole« zaenkrat lotevamo skozi igro. Branja besed in črk se učimo v stilu igre »spomin«, ko na kartončke napišemo pare besed, matematike ob metanju kock in seštevanju metov, angleščine preko računalniških programov in enostavnih začetniških učbenikov, največkrat pa kar na pomolu: »Mami, kako se reče palačinka po angleško, da povabim Felixa na večerjo?«

 

Tujcev ni – so samo ljudje, ki jih še nismo srečali
 

Učenje jezikov in izguba strahu pred »tujci« sta prav gotovo dve izmed prednosti, ki jih dolgotrajna potovanja bodisi na jadrnici ali pa po kopnem zagotovo prineseta. Nekoč je ena izmed dveh deklic neke škotske družine, ki smo jo srečali v letošnjem zgodnjem poletju na vprašanje, kdo so tujci, odvrnila: »Ampak saj tujci sploh ne obstajajo. Obstajajo samo ljudje, ki jih še nisem srečala!«. Zdelo se je, da so se z njo strinjali tudi vsi ostali otroci v družbi. Učenje je pravzaprav ena izmed najmanj problematičnih točk dolgotrajnega potovanja, saj se otroci učijo praktično cel dan. Nove stvari, ki nas vsakodnevno obdajajo, spodbujajo tako starše kot otroke k skupnim debatam ter porajajo vprašanja in odgovore tako v malih kot velikih glavah. Po naših izkušnjah se je Grčija s svojo mediteransko klimo, prekrasnim morjem in z bogato zgodovino izkazala za dobro izbrano destinacijo. Poleg tega so Grki veliki ljubitelji otrok in kot nam je nekoč povedal gostilničar Dimitrij, s katerim smo ob zimskih dopoldnevih napletli mnogo pogovorov o politiki, otrocih, vremenu, Grčiji, turistih, hrani in sploh o vsem: »Če so otroci zadovoljni, se svet vrti v pravo smer!«.    

 

Le premik naprej napolni jadra z novimi upi
 
Ob vprašanjih otrok kot: »Mami, a se moramo spet premakniti, saj je tukaj tako lepo!« ali pa »Zakaj Felix jutri odpotuje? Se bomo sploh še kdaj videli?« se človek večkrat vpraša, ali je pametno potovati z otroki. Kaj je bolj človeško, katera pot je prava? Živeti kot roža, venomer na istem travniku, ali kot ptica selivka, neprestano v gibanju. Ko smo se z barko za dalj časa ustavili na nekem, nam ljubem kraju, nas je namreč vsakokrat objelo tudi lagodje ustaljenih poti, opora trdnih socialnih vezi s širšim okoljem in samozavesti ob poznanih rutinah. Gibanje se nam je naenkrat upiralo in vsi smo se strinjali z odločitvijo: »Ostanimo še en dan!« A slej ko prej je prišel trenutek, ko smo se tako mi kot tudi drugi popotniki, ki smo jih v letošnjem zgodnjem poletju srečevali, odvezali od znanega pomola. Misel o minljivosti trenutka in razumevanje nenehnega spreminjanja stvari je ob potovanjih neizbežno prisotna in le premik naprej je tisti, ki napolni jadra z novimi upi. In tudi tega se je treba naučiti, čim prej, tem bolje!


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Oktober 2008

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Savnanje v nosečnosti: da ali ne?
Ali lahko nosečnica obiskuje savno? Ali je savnanje nevarno zanjo ali za plod? Odgovoril nam je mag. Stanko Pušenjak, dr...
4
Družinski vikend v istrskem slogu
Ta vikend se bomo odpravili na že 7. Praznik vina in česna, na katerem bomo lahko spoznali Istro v njeni najlepši podobi...
3
Ohladimo se na Lagunkovem družinskem dnevu
Na Laguni Mestni plaži bodo to nedeljo, 12. avgusta 2018, pripravili že 3. Lagunkov družinski dan s privlačnim zabavno-š...
3
Piran malo drugače
Koper, Izola, Piran, Portorož, … naša lepa obmorska mesta. Dovolj je že, če se samo sprehodimo po teh živahnih ulicah, a...
3



Družinsko potepanje: Lignano
photo
Lignano je italijansko letoviško mestece, primerno za enodnevni družinski izlet ali za podaljšan konec tedna. Nudi velik...
Tri najlepše pešpoti ob morju
Sprehodite se po najlepših krožnih pešpoteh ob slovenskem morju, ki pohodnikom omogočajo spoznavanje skritih kotičkov Po...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?