|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Vrste vzajemnih skladov v Sloveniji

Gregor Beguš, www.vzajemci.com , 10.2.2010
Ena izmed bistvenih stvari, ki je navedena v prospektu posameznega vzajemnega sklada je njegova investicijska politika, ki določa v kakšne vrste finančnih naložb bo vzajemni sklad investiral in kakšnim tveganjem se bo pri tem izpostavljal.
Ključne besede:

image
/11


Vsak vzajemni sklad vodi svojo politiko vlaganja premoženja, s katero se skuša približati potrebam in željam investitorjev. V strokovni literaturi najdemo različne delitve vzajemnih skladov. Najbolj razširjena delitev vzajemnih skladov se nanaša na vrsto vrednostnih papirjev, ki jih ima posamezni vzajemni sklad v svojem portfelju.

Lastniški ali delniški vzajemni skladi

Delniški vzajemni skladi večino sredstev v upravljanju nalagajo v lastniške vrednostne papirje oziroma delnice. Navadno znaša delež delnic v portfelju takšnega vzajemnega sklada med 70 % in 90 %, odvisno od naložbene politike posameznega vzajemnega sklada in družbe za upravljanje. Stopnja tveganja pri vlaganju v delniške vzajemne sklade je zelo visoka. Minimalna priporočena doba vlaganja pa znaša 7 let. Priporoča pa se vlaganje na več kot 10 let.

Dolžniški ali obvezniški vzajemni skladi

Obvezniški vzajemni skladi večino sredstev v upravljanju nalagajo v dolžniške vrednostne papirje (obveznice) različnih izdajateljev (države, bank, podjetij), ki zagotavljajo fiksen donos. Ti skladi so glede na sprejeto tveganje, donose in gibanje enote premoženja manj tvegani. Priporočena doba vlaganja v obvezniške vzajemne sklade pa znaša minimalno 3 leta.

Mešani vzajemni skladi

Mešani vzajemni skladi svoja sredstva investirajo tako v dolžniške (obveznice) kot lastniške (delnice) vrednostne papirje. Z uravnoteženo naložbeno strukturo razdeljeno tako v delnice in obveznice omogočajo vlagateljem dosegati dolgoročno stabilnejše donose, ki so glede na sprejeto tveganje še vedno visoki. Priporočena doba vlaganja v mešane vzajemne sklade je najmanj 5 let.

Vzajemni skladi denarnega trga

Vzajemni skladi denarnega trga svoja sredstva investirajo v kratkoročne vrednostne papirje, v depozite in v ostale visoko likvidne in nizko tvegane vrednostne papirje. So edini primerni za investiranje na kratki rok (do enega leta) in predstavljajo resno konkurenco bančnim depozitom, saj na kratek rok ob konkurenčnemu donosu zagotavljajo varnost in likvidnost. Doba vlaganja v denarne vzajemne sklade časovno ni omejena, ker je pristop brez vstopnih stroškov, upravljavska provizija pa je majhna.

Ostale oblike vzajemnih skladov na Slovenskem trgu

Poleg osnovne delitve vzajemnih skladov glede na vrsto vrednostnih papirjev pa v Sloveniji poznamo še geografsko in panožno usmerjene vzajemne sklade, sklade skladov in indeksne vzajemne sklade.

Geografsko usmerjeni vzajemni skladi so tisti vzajemni skladi, katerih investicijska politika je usmerjena k pokrivanju posamezne države (Brazilija, Rusija,…), posamezne regije (Balkan, Baltik,…), posameznega kontinenta (Azija, Latinska Amerika …) ali pa celotnega sveta (globalni vzajemni sklad).

Sektorsko oziroma panožno usmerjeni vzajemni skladi so vzajemni skladi, ki se v okviru svoje naložbene politike specializirajo za pokrivanje posameznega sektorja ali panoge (surovine, energija, tehnologija, alternativni viri energije, …).

Skladi skladov so vzajemni sklade, ki svoja sredstva vlagajo v enote premoženja oziroma delnice drugih investicijskih skladov medtem ko je cilj naložbene politike indeksnih vzajemnih skladov čim bolj natančno sledenje oziroma posnemanje strukture določenega indeksa in posledično tudi njegovega donosa.

Izbira tipa vzajemnega sklada  je odvisna od vsakega posameznika oziroma njegovega finančnega profila – finančnih razmer in ciljev, njegovega odnosa do tveganja in pričakovanj o donosnosti, znanja, izkušenj ter od obdobja, v katerem varčuje.

Kam po nasvet

Prispevke na temo družinskih financ pripravljamo skupaj s spletnim portalom www.vzajemci.com, na katerem lahko najdete še več finančnih nasvetov. Če imate konkretno vprašanje, ki zadeva družinske finance ga pošljite na gregor.begus@vzajemci.com z oznako 'Vprašanje za strokovnjaka' in finančni svetovalci iz  Vzajemcev d.o.o. vam bodo nanj z veseljem odgovorili.

V naslednjem prispevku … Prednosti in slabosti investiranja v vzajemne sklade

Promocijsko sporočilo

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

So tudi vašo telefonsko naročnino povišali?
VZMD je vložilo tožbo proti štirim velikim slovenskim operaterjem, ker so v zadnjih 5 letih enostransko višali pakete na...
5
Od 1. marca višji otroški dodatek – za kol...
1. marca se usklajuje višina socialnih transferjev, ki se zvišuje za toliko kot so se v preteklem letu zvišali stroški o...
4
Izredni limit – le če ne gre drugače!
Marsikdo najame limit, da bi z njim prebrodil krajšo finančno stisko in poravnal nepričakovane stroške, nekateri pa »v m...
3
Izbira zavarovalnega posrednika
Ste dobili navodila, kako ravnati ob nastanku škodnega primera? Koga boste poklicali najprej: svojega agenta, cenilno sl...
3



Za znižano plačilo vrtca ni potrebno oddaj...
Na ministrstvu za delo pred začetkom šolskega oziroma študijskega leta in vpisi v vrtec poudarjajo, da za določene letne...
Pravica do krajšega delovnega časa
Veliko staršev ne ve, da lahko izkoristijo pravico do krajšega delovnega časa, pri čemer je plača res manjša, toda polov...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?