|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Z rednim uživanjem vitaminov do zdravja

Maja Šogorič, 18.3.2010
Vitamini so organske snovi, pomembne za vzdrževanje zdravega ravnovesja v organizmu. Bistveni so za normalno delovanje telesa, za uravnavanje presnove ter za rast, razmnoževanje in delovanje tkiv in organov.

image
/11


Ker večine vitaminov človeško telo ne more samo sintetizirati, jih moramo vnesti s hrano (sadje in zelenjava) ali s prehranskimi dopolnili.

Vitamine delimo na tiste, ki so topni v maščobah (A,D,E,K) in na tiste, ki so topni v vodi (C, B-kompleks in H). V maščobah topni vitamini za prehod iz črevesja v kri potrebujejo v zaužiti hrani tudi nekaj maščob in se presnavljajo počasi. Če jih zaužijemo preveč, se skladiščijo v maščevju in v jetrih. Zato tudi če teh vitaminov ne uživamo redno, telo z zalogami do določene mere zadosti potrebo po njih. Nasprotno pa se v vodi topni vitamini ne kopičijo v telesu, ampak se presežene količine izločijo skozi ledvice v seč. Ker jih naše telo hitro presnavlja, jih je treba uživati redno.

 

Koliko vitaminov užiti?

Kot smo že omenili, so vitamini zelo pomembni za ohranjanje ravnovesja v našem organizmu, pri čemer pa moramo paziti, da jih ne zaužijemo ne preveč in ne premalo. Pri uravnoteženem prehranjevanju tako ne more priti do nastanka bolezni zaradi pomanjkljivega ali pretiranega uživanja vitaminov.

Če je dotok vitaminov v telo dlje časa nezadosten, lahko takšna stanja vodijo v obolenja zaradi pomanjkanja, kar imenujemo hipovitaminoza. Takrat je v našem telesu ravno toliko vitaminov, da ne pride do hujših obolenj, ni jih pa dovolj za zdravje. Zraven neredne in neprimerne prehrane so lahko vzroki za hipovitaminozo tudi telesni napor, nosečnost in dojenje, obdobje rasti, različne okužbe in povečana poraba vitaminov (zaradi dojenja, driske, potenja ...).

Kadar pa pride so bolezenskega stanja, ki se pojavi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja posameznega vitamina, kar je posledica enoličnega prehranjevanja s premalo živil rastlinskega izvora, govorimo o avitaminozi. Tako na primer dolgoročno pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, premalo vitamina C povzroči skorbut, primanjkovanje vitamina B12 pa slabokrvnost. Uživanje zadostnih količin ustreznih vitaminov lahko bolezenske znake prepreči, a je treba ukrepati nemudoma. Na končni stopnji pomanjkanja vitaminov se pojavijo neozdravljivi bolezenski znaki.

Po drugi strani, pa z uživanjem vitaminov, zlasti tistih, ki so topni v maščobi, ne gre pretiravati, saj se lahko pojavi hipervitaminoza – zastrupitev z vitamini, ki se kaže v različnih zdravstvenih težavah. Preveč vitamina A v telesu lahko povzroča glavobole, suho kožo, izpadanje las, mehčanje kosti in poškodbe jeter. Preveč vitamina D v telesu pa lahko povzroča slabost, kalcifikacijo mehkih tkiv, anoreksijo in poškodbe ledvic. V vodi topni vitamini ne povzročajo tveganja za hipervitaminozo (razen vitamina B6 ), saj se hitro topijo in presnavljajo.

 

Mali leksikon vitaminov (vir: Wikipedia)

Vitamin A

Glavne naloge: normalen vid, zdrava koža in druga krovna tkiva, obramba pred okužbami

Glavni viri: ribje olje, goveja jetra, jajčni rumenjak, maslo, smetana, mleko. Kartenoidi (ki se v črevesju pretvorijo v vitamin A): temnozelena listnata zelenjava, rumena zelenjava in sadje (marelice, korenček)

Vitamin D

Glavne naloge: absorpcija kalcija in fosforja v prebavilih; mineralizacija, rast in poprava kosti

Glavni viri: vitamin D2 – obogateno mleko in pivski kvas. Vitamin D3 – ribje olje, rumenjak, obogateno mleko; tvori se v koži, ki je izpostavljena sončni svetlobi (ultravijoličnim žarkom)

Vitamin E

Glavne naloge: antioksidant (kar pomeni, da zavira oksidacijo)

Glavni viri: rastlinsko olje, zelnata listnata zelenjava, jajčni rumenjak, margarina, stročnice

Vitamin K

Glavne naloge: nastajanje dejavnikov strjevanja krvi, normalno strjevanje krvi

Glavni viri: listnata zelenjava, svinjina, jetra, rastlinska olja; nastaja v črevesju s pomočjo črevesnih bakterij

Vitamin C

Glavne naloge: rast kosti in veziva, celjenje ran, delovanje žil, antioksidant

Glavni viri: agrumi, kivi, šipek, melona, jagode, paradižnik, krompir, zelje, paprika

Vitamin B1 (tiamin)

Glavne naloge: presnova ogljikovih hidratov, delovanje živčevja in srca

Glavni viri: kvas, polnozrnata žita, meso (predvsem svinjina in jetra), jedrca, stročnice, krompir, rumenjak

Vitamin B2 (riboflavin)

Glavne naloge: presnova ogljikovih hidratov, zdrave sluznice

Glavni viri: mleko, sir, jetra, meso, jajca, obogatene žitarice

Vitamin B6 (piridoksin)

Glavne naloge: presnova maščobnih kislin in aminokislin, delovanje živčevja, zdrava koža

Glavni viri: kvas, jetra, drobovina, polnozrnate žitarice, perutnina, ribe, stročnice, banane, rumenjak Listnata zelenjava, orehi, pšenični kalčki

Vitamin B7 (biotin)

Glavne naloge: presnova ogljikovih hidratov in maščobnih kislin

Glavni viri: jetra, ledvice, rumenjak, kvas, cvetača, orehi, stročnice

Vitamin B12 (cianokobalamin)

Glavne naloge: dozorevanje rdečih krvničk, delovanje živčevja, sinteza DNK

Glavni viri: jetra, meso (predvsem govedina in svinjina, drobovina), jajca, mleko in mlečni izdelki

 

Zanimivosti

• Izraz vitamin je leta 1912 skoval poljski biokemik Kazimierz Funk. Sestavljen je iz besed vita (latinsko: življenje) in -amin, ker je v tedanjem času je veljalo, da vsebujejo vsi vitamini aminsko skupino. Čeprav se je pozneje izkazalo, da temu ni tako, se je ime obdržalo.

• Vitamina A in D, zaužita v dnevnih odmerkih, ki več kot desetkrat presegajo priporočeno dnevno količino, sta toksična.

• Zaloga vitamina C je v človeškem telesu glede na potrebe minimalna, medtem ko je zaloga vitamina B12 ogromna, saj telo šele v približno sedmih letih porabi njegovo 2- do 3- miligramsko zalogo.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Namigi za preproste večerje
Kako pripraviti okusno in zdravo večerjo, ki je primerna tako za uvajanje hrane za dojenčka kot tudi za celotno družino?
6
Kako pripraviti velikonočne dobrote za naj...
Pred vrati je velika noč, praznik barvanih jajčk, šunke, potice/kruha, hrena in drugih dobrot. Kaj lahko pripravimo tudi...
6
3 enostavni in drugačni recepti za velikon...
Velika noč lahko postane obred, ki si ga podarimo drug drugemu za druženje in skupno ustvarjanje. Skupno pospravljanje s...
5
Zdrava orehova potica, ki ne potrebuje vzh...
Bližajo se velikonočni prazniki, ko poleg jajc, šunke, velikonočnega kruha in hrena, med dobrotami ne sme manjkati niti ...
4



3 enostavni in drugačni recepti za velikon...
photo
Velika noč lahko postane obred, ki si ga podarimo drug drugemu za druženje in skupno ustvarjanje. Skupno pospravljanje s...
3 preproste ideje za igrivo kuhanje z otroki
S kakovostnimi posodami Rosmarino Hexa PRO bo kuhanje otročje lahko, zato so idealna izbira, še posebej, kadar kuhate sk...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?