Hudičev most

Dolina Voje

Reka Mostnica

/41 /11

Voje, sončno dolino pod najvišjimi vršaci, lahko obiščemo v vsakem letnem času. Na prijetnem izletu se bomo naužili lepote skrivnostnih tolmunov, slapov in korit reke Mostnice, občudovali visoke vrhove obdajajočih gora in pohajkovali po senožetih, po katerih so raztresene staje.

Zgodba o Hudičevem mostu (ljudska pravljica)

Nekoč, pred davnimi časi, so si želeli Bohinjci zgraditi most, da bi laže prečkali strme stene in korita reke Mostnice. Pa ga niso in niso mogli zgraditi. Vse, kar so zgradili čez dan, jim je ponoči nekdo porušil. Obupani so gradili naprej, vendar zaman, vsako jutro je vladalo pravo razdejanje.

Nekega dne pa je nekemu možu prekipelo: »Hudič naj dela ta most, jaz ga že ne bom!« je zakričal.

Ko so Bohinjci naslednjega dne prišli do reke, so videli hudiča, kako je začel namesto njih sam graditi most. Nekaj časa so ga nezaupljivo gledali, nato ga je najpogumnejši vprašal, kaj želi v zameno.

»Vzel bom prvo dušo, ki bo prečkala most!« je dejal hudič in zidal dalje. Ljudje so se prestrašili. »Kaj nam bo most, če bo cena tako velika,« so šepetali.

Med Bohinjci pa je bil tudi prebrisan kmet. Ko je bil most končan, je prišel hudič čakat prvo dušo, ki bo prečkala most. Kmet je s seboj pripeljal psa, v košari pa je imel zavito velikansko kost. Kost je zalučal čez most in pes je stekel za njo. Tako je bila prva duša, ki je prečkala most, pasja.

Ko je hudič spoznal, kako so si ga Bohinjci privoščili, je od jeze tako zamahnil z repom, da je porušil ograjo na mostu.

Tako je most dobil svoje ime. Porušeno ograjo so čez čas zaradi varnosti ponovno pozidali.

Pot

Nedaleč od Bohinjskega jezera leži s soncem obsijana dolina Voje. Sama dolina sega prav do vznožja Triglava, nad zatrepom doline pa se košati mogočni Tosc.

Dolina Voje je ledeniškega nastanka. Njeni največji privlačnosti sta reka Mostnica, ki si je v dolini urezala slikovita korita. Korita so na nekaterih mestih visoka tudi do 20 metrov, voda pa v slapovih pada iz korita v korito. Druga privlačnost doline so prostrane senožeti. Nekdanje staje na travnikih so danes spremenjene v počitniške hišice, raztresene po travnikih, po katerih se pase živina.

Potek poti

Pot se prične v vasi Stara Fužina, lahko pa avto parkiramo tudi na velikem parkirišču ob cesti v Voje. Steza nas s parkirišča popelje čez travnik, nato pa vstopimo v košat bukov gozd. Kmalu pridemo do korit reke Mostnice in Hudičevega mosta, s katerega se nam odpre izjemen pogled v veličastno globino struge s tolmuni.

Nadaljujemo po levem bregu do naslednjega mostu, kjer se pot razcepi in poteka vzporedno po obeh bregovih. Bukov gozd se umakne in dolina razširi. Voda, ki teče čez bel prod, se nekoliko umiri. Na tem mestu se ji lahko približamo, poizkusimo, kako mrzla je (voda ima tudi v poletnih mesecih le okoli 8 °C) in v sončnem dnevu občudujemo zeleno modre tolmune, v katerih se zrcalijo strme gore nad dolino.

Nadaljujemo mimo slikovite struge, ki jo je voda izdolbla v bele apnenčaste skale, in mogočnih brzic, kjer se razpenjena voda v slapovih pretaka iz korita v korito. Tu za trenutek obstanimo in občudujmo mojstrsko ustvarjalnost narave. Ponovno vstopimo v zavetje bukovega gozda. Kmalu pridemo do »slončka«, skale, ki namaka svoj »rilec« v kristalni tolmun. Do zgornjih, še mogočnejših korit, nas pot vodi mimo skulptur, ki jih je izoblikovala voda. Korita si je mogoče ogledati z ozkih brvi nad gosposkimi stenami struge. Obe poti se pri tretjem mostu združita, nato pa se vzpnemo na cesto, po kateri pridemo do koče Bohinjskih prvoborcev.

SE NADALJUJE NA NASLEDNJI STRANI ...

Članek objavljen v Prostočasnik, pomlad 2007