Danes je Svit zdrav fantek. (Osebni arhiv)

/11 /11

Naj napišem zgodbo, ki spominja na vlakec smrti. Spontana zanositev, prvi pregledi vsi super, meritve odlične, mali raste, tako kot mora. Nuhalna BP. Januar 2022 – ponedeljek, navadni pregled, ugotovijo premalo plodovnice in manjši otrok - zaostaja v rasti, napotek počitek, POČITEK, počitek. Torek, naslednji dan, pozitivna na covid. K sreči simptomi kot malo hujši prehlad. Naslednja 2 meseca vse ok, plodovnice je bilo dovolj, ampak mali je bil manjši otrok. Potem me začne konec marca v 28. tednu zvijati v desnem spodnjem delu trebuha, tudi vstati nisem mogla iz postelje, PANIKA. Hitro v dežurno Trbovlje. Ugotovijo ledvični kamen, napotki: čim več tekočine in za krče tableti, ki na koncu niso pomagali nič.

Stanje se je v enem tednu le še poslabšalo, nakar sem imela spet redni pregled in ginekolog me pošlje v Ljubljansko porodnišnico, češ da vidi nekaj v trebuhu. S partnerjem odhitiva v Ljubljano, me obdržijo na opazovanju, saj popadki to niso, maternični vrat je zaprt. Nakar mi naredijo preglede krvi, urina in UL trebuha, diagnoza: slepič. Wow ŠOK! Po postavljeni diagnozi in pogovoru z ginekologinjo, kirurgom in sestrami sledi operacija čimprej in mogoče zraven še carski rez, saj niso bili prepričani ali je slepič razlit ali ne. V eni uri od pogovora z vsem osebjem dobim injekcijo za otrokova pljuča, za strjevanje krvi in pa niti požirka vode več vnesti v sebe.

Sledi operacija, strahu je bilo ogromno, saj nisem vedela, ali se bom po operaciji zbudila že kot MAMA ali še kot nosečka, namreč bila sem komaj v 29. tednu nosečnosti. Mine operacija, se zbudim, pošlatam trebuh in prvo vprašanje je bilo: »ali sem že rodila?« Hvala bogu je bil odgovor osebja: »Ne, operacija je bila uspešna.« Malo sem si oddahnila, ampak še vseeno grozen občutek, ko imaš v visoki nosečnosti zarezo na strani trebuha.

Začelo se je

Mine 5 tednov od operacije, 8. 5. 2022 se uležem v posteljo k nočnemu počitku, spati z šivanim trebuhom je bil kar izziv. Noč je bila nora, vsakih 20min sem se prebujala, krči, vroče, noben položaj ni bil udoben, hodila po stanovanju gor in dol, nakar grem proti jutru na stranišče in zagledam kri, spet panika, namreč ob vseh dogodkih do sedaj je tole šok. Takoj ob 7h zjutraj se s partnerjem odpraviva k osebni ginekologinji na pregled. Opravi pregled in ctg, po pogovoru in ugotovitvah reče: 'Ja gospodična Špela, tole je začetek poroda, odprta ste že 3cm.«

PREBERITE TUDI: Zgodbe malih junakov: Mala Iva, velika borka

Prve misli so bile: začetek poroda? V 34. tednu nosečnosti? Odprta 3cm, moje počutje pa čisto ok, razen neprespane noči. Ginekologinja me pomiri in pove, da so to blažji popadki. Torbo za v porodnišnico sva vzela seboj za vsak slučaj. Partner me čaka v čakalnici, stopim čez vrata ambulante, napotena v Ljubljansko porodnišnico, zunaj že reševalci sprašujejo partnerja, če je on moj spremljevalec, da morajo peljati nosečnico v Ljubljano, ker se mudi. S sirenami in lučkami me z nujno vožnjo peljejo v Ljubljansko porodnišnico. Šele takrat sem se zavedla, da gre zares in da bo danes ta dan D, ko bova spoznala najin mali čudež, hkrati pa me je bilo zelo strah, saj je bilo še vseeno zelo prehitro za porod.

V Ljubljani me namestijo na oddelek, saj so rekli, da bodo počakali, če se bodo popadki umirili. Ura je bila okoli 9:30, ko sem prišla v sobo. Sestre so me takoj priklopile na ctg, popadki so še kar trajali in se celo stopnjevali. Do 17h sem se malo "odpočila", koliko se je le dalo ob predihavanju popadkov. Nato je sledil pregled in jaz sem bila še bolj odprta. Premestili so me v porodno sobo in vzeli kri, rezultati so pokazali vnetje. Preventivno so mi dodali antibiotik. Sledi predrtje mehurja. Ura je kar tekla in tekla, jaz pa sem se vedno bolj in brez hujših bolečin odpirala. Med potekom so mi razložili, da bo ob porodu prisotnega veliko več osebja in pediater, zaradi pregleda otroka, saj je nedonošen.

Ob 20h se mi je v porodni sobi pridružil partner. Od takrat naprej je čas stekel, kot bi tlesknil s prstom, takrat sva samo upala, da bo mali zadihal samostojno in da bo vse v redu. Okoli 20:30 sem dobila masko za lažje predihavanje, za ultivo je bilo že prepozno. Ob 21:10 se nama je v 34. tednu rodil mali čudež po imenu SVIT, težek komaj dobrih 1900g in velik 46cm.

Ob 21:10 se nama je v 34. tednu rodil mali čudež po imenu SVIT, težek komaj dobrih 1900g in velik 46cm.

Prve najine besede so bile DIHAA in pa kako majhen je. Ob porodu so mi ga za dobro minutko položili na prsi, potem pa razložili, da mora čimprej na intenzivno nego, da ga pregledajo in ugotovijo, če rabi pomoč pri dihanju. Partner ga je pospremil na intenzivno ter ostal pri njem cca 30min, takrat je bilo z njim vse v redu, dihal je sam, potreboval je samo toplo posteljico.

Prva noč

Po porodu mene pospremijo v bolniško sobo, partner pa se odpravi domov. Noč je bila nora, polna novih občutkov, a hkrati praznine, saj sem v sobo prišla sama, mamice zraven mene pa so v naročju držale svoje male zaklade. Naslednje jutro okoli 10h me pospremijo sestre v prvo nadstropje porodnišnice, na oddelek EINT. Vstopim v velik prostor nabit s sami malimi junaki, Svit je ležal v sobi 3.

Ko vstopim, se stopim od sreče in ljubezni. Moj fantek je tako drobcen in popoln. Sestre mi povejo, da je pravi mali borec in da potrebuje samo toplo posteljico. Takoj mi ga položijo v naročje, SREČA, ena sama sreča je videti ta čisto tvoj mali zaklad.

V popoldanskih urah se začne skrb za Svita. Učenje črpanja mleka, učenje hranjenja, učenje menjave pleničk, učenje rokovanja, učenje preoblačenja, pogovor s fizioterapevtko vse na novo, saj ne pričakuješ da bo tvoj otrok tako droben. K sreči mi je šlo zelo dobro od rok. Vsake 3 ure sem hodila iz tretjega nadstropja v prvo k svojemu zakladu, da sem ga nahranila in previla, SAMA. Nekatere mamice te možnosti žal niso imele.

PREBERITE TUDI: Zgodbe malih junakov: Konec dober, vse dobro

Potem pa se spet vse zaplete

Po treh dneh ga končno dobim v svojo bolniško sobo vsa PRESREČNA. Ampak takrat nastopi upad teže, zlatenica, upočasnjeno hranjenje, dnevi so bili peklenski, ampak midva sva to zmogla. Po 9 dneh borbe s hranjenjem in štetja popitih mililitrov sva odšla domov k atiju, ki naju je že nestrpno pričakoval.

Po treh tednih super počutja po porodu, so se meni začele enake težave kot pred porodom, zatekanje trebuha, zgledala sem, kot da sem spet noseča, vročina, oslabljenost. Vrnem se v porodnišnico, ugotovijo neko vnetje in slišim samo "boste ostali na intenzivni negi z otrokom". Svet se sesuje, komaj sem prišla domov, že morava nazaj v bolnišnico zaradi mene, Svit je bil ok. Ugotovijo, da se je na mestu slepiča naredila cista z gnojem, vstavijo mi dren, tri dni nisem mogla skrbeti za Svita, saj sem imela cevko 24/7 v trebuhu, komaj da sem opravila osebno higieno.

Po 7 dneh bivanja v bolnišnici se odpraviva domov, mali je končno lažje spal, namreč v bolnišnici ni spal niti minuto v svoji postelji in sva se oba stiskala na moji z cevkami vred v trebuhu in rokah. Jaz še na antibiotikih, počutje malo boljše. Po končanih antibiotikih ponovno isti simptomi vročina, bruhanje, zateklina trebuha. Takrat se odpravimo na kirurgijo, mi naredijo preglede, UL trebuha in ugotovijo, da so pozabili pri operaciji v meni kirurški material in da je operacija nujna še isti dan, AMPAK otrok ne more ostati z mano.

Svet se spet sesuje, komaj 2 meseca star dojenček ne more ostati z mamico, jokala sem ko dež. Partner ga vzame s seboj domov, saj drugega, kot da on poskrbi za njega, ni. K sreči sem imela ob porodu naval mleka in smo ga imeli doma shranjenega, saj je AM zavračal. Končno mi naredijo operacijo in povejo da je to vnetje oz. kirurški material povzročil prezgodnji porod otroka. Vsi zdravniki so spraševali, kako je otrok, saj so se zavedeli, kaj vse bi šlo lahko narobe.

No sedaj, po končani tretji operaciji, sem končno boljše. Svit je tudi super, sedaj je star dobrih 7 mesecev in zdrav fantek, ki zelo lepo napreduje.

PREBERITE TUDI: Zgodbe malih junakov: Roditi bi se morala čez 3 mesece

Če bi radi tudi vi delili svojo PORODNO ZGODBO, polno veselja, sreče in tudi joka, upanja in mogoče žalosti, nam jo pošljite na info@ringaraja.net. Z veseljem jo bomo objavili.