|
Pikabu -> RE: Oktober 2006 (23.2.2007 21:14:17)
|
Punce, hvala vam. [sm=smiley31.gif]
Maxica, nič nisem huda, hvaležna sem ti. Res ti hvala.
Ja, takle imamo spet mi. Vse skupaj je grozen šok. Prišlo je popolnoma iznenada, ni bil bolan, nič takega narobe. Ko me je klicala mami in povedala, mi je bilo veliko huje kot takrat, ko sem izvedela za Miha, preprosto zato, ker res nisem pričakovala. Zdaj sem pa prišla malo k sebi. Če pogledam na Mihovo smrt, je tole lažje sprejeti. Imel je lepo starost, doživel zlato poroko, videl štiri svoje pravnučke, ni bil bolan, ni trpel, hitro je bilo konec. Ker mora to za vse enkrat priti, si samo lahko želimo, da pride na tak način. Boli pa vseeno. Ko pomislim, kaj je Ema prvo znala. Kot eno prvih stvari je znala pokazati, kako ata kašlja. To jo je še v nedeljo vprašal, ko smo odhajali, da mu je pokazala. Tako mu je bilo všeč, ko mu je Ema vedno rekla čav, da je tudi ostale začel pozdravljati tako. Že sem si predstavljala, kako bomo tudi Maksa to naučili, ker se je atu tako fino zdelo, zdaj pa tako.... Najbolj hudo mi je, pa verjetno mojemu bratu še bolj, da ni dočakal njegove poroke, pa stanovanja, ki si ga brat ureja prav nad stanovanjem mame in ata. Ah.... [sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif]
Mis, za ponedeljek ne morem nič reči, ker še ne vem, kdaj bo pogreb. Če bo v torek ali kasneje, bomo v ponedeljek doma, potem se lahko dobimo, če bo pa že v ponedeljek pogreb, pa jaz ne bom mogla.
Da vam še povem, kaj se je pa pred tem žalostnim dogodkom dogajalo. Smo šli na res zelo dolg sprehod. Ema je bila spet glavna carica, ker je ves čas lepo hodila. Ko smo domov prišli, so še mene noge bolele, kaj šele njo, pa ni nič jamrala. Naročili smo trip trap stolček za našega Maksa. Na sprehodu smo pa bili z eno nosečo prijateljico in je bilo zelo luštno. Vreme je bilo oblačno, a ni bilo mrzlo, zato se je bilo prijetno sprehajati.
Bi ostala na kakšnem čveku, pa se bojim, da bi preveč morila.
|
|
|
|